Kolo stoji v Pratru, nedavno pa so mu ob 'vznožju' uredili oziroma prenovili muzejček. Foto: RTV SLO
Kolo stoji v Pratru, nedavno pa so mu ob 'vznožju' uredili oziroma prenovili muzejček. Foto: RTV SLO
Riesenrad na Dunaju
Gondol je danes le še 15, ko so kolo zgradili, pa jih je bilo dvakrat več. Foto: RTV SLO
Riesenrad na Dunaju
Zabaviščni park Prater je pozimi zaprt, poleti pa se v njem zvečer zbirajo tudi preprodajalci najrazličnejših prepovedanih substanc, prodajalke ljubezni, lokalni 'mafijci' ... Vstopnine v zabaviščni park ni, plačuje se vsaka 'vožnja' posebej. Foto: RTV SLO

Za ogled ene najbolj priljubljenih dunajskih znamenitosti se je treba odpraviti v del mesta, ki se ga že dolgo drži ime Prater.

Prater je velik park v drugem okrožju avstrijske prestolnice, ime pa naj bi izviralo iz latinske besede pratum, ki pomeni pašnik. Prater je za "navadne ljudi" odprl cesar Jožef II. leta 1766, dovolil pa je tudi, da se postavijo kavarnice in drugi gostinski lokali. To so bili nekakšni začetki zabaviščnega parka v Pratru, katerega "pravo ime" je sicer Wurstelprater. Leta 1873 je na Dunaju gostovala svetovna razstava - prostor zanjo so Dunajčani našli kar v Pratru.

Za zlati jubilej Franca Jožefa I.
Ponos Pratra in Dunaja so zgradili leta 1897 - zabaviščno kolo Riesenrad ("velikansko kolo") je tako kot katedrala sv. Štefana in Votivkirche zaščitni znak dunajske panorame. Postavili so ga v čast zlatemu jubileju cesarja Franca Jožefa I., ki je leta 1898 praznoval 50. obletnico vladanja (Franc Jožef I. je sicer vladal kar 68 let).

Konj na strehi gondole
Dunajsko kolo je bilo eden prvih zabaviščnih koles na svetu in nekaj časa tudi najvišje. Načrte za kolo je naredil Anglež Walter Bassett - zato je premer kolesa točno 200 čevljev oziroma nekaj centimetrov manj kot 61 metrov. Leta 1914 so na kolesu snemali drzen podvig madame Solange d`Atalide, jahlke in direktorice cirkusa, ki je Riesenrad obkrožila na konju, ki ja stal na vrhu ene izmed kabin. Dve leti pozneje so nameravali kolo porušiti - rešilo ga je pomanjkanje denarja. Med drugo svetovno vojno, leta 1944, je Riesenrad pogorel. Obnovili so ga takoj po koncu vojne, ko je Dunaj obnavljal tudi katedralo sv. Štefana, Opero in gledališče Burgteather. Kolo se je vnovič zavrtelo leta 1947.

Kosmatinci, dobrodošli!
Na začetku je bilo na kolesu 30 gondol, po obnovi po drugi svetovni vojni, med katero so bile gondole hudo poškodovane, pa so njihovo število zmanjšali za polovico. Vse gondole niso enake - "zgodovinske" so take, kot so bile leta 1897, gondolo "Jugendstil" krasi secesijsko pohištvo, ena je namenjena romantičnim večerjam, ena pa majhnim tiskovnim konferencam. Da so Dunajčani res zaljubljeni v pse, pa dokazuje tudi to, da so na gondolah dobrodošli tudi domači ljubljenčki.

Zabaviščni objekti v Wurstelpratru med 31. oktobrom in 15. marcem počivajo, skoraj 65 metrov visoki Riesenrad pa se vrti vse leto in je na seznamu "obveznih" znamenitosti, ki bi si jih moral ogledati vsak obiskovalec Dunaja. Za sedem in pol evra obiskovalce kolo, ki stoji pri vhodu v zabaviščni park, s hitrostjo 2,7 kilometra na uro dvigne visoko nad mesto.

Kamera ga ima rada
Dunajski Riesenrad je "nastopil" v veliko filmih. Najbolj znane so "vloge" v kultem Tretjem človeku, ki ga je leta 1949 posnel Carol Reed z Orsonom Wellesom v glavni vlogi (film še vedno vsak dan predvajajo v eni izmed dunajskih kinodvoran), v bondiadi iz leta 1987 The Living Daylights (agent 007 je bil takrat Timothy Dalton) ter v romantičnem Pred zoro režiserja Richarda Linklaterja, v katerem sta se na Dunaju zaljubila Julie Delpy in Ethan Hawke.