Leta 1992 je SNS na volitvah dobil največ, kar deset odstotkov glasov, kar je pomenilo 12 sedežev v državnem zboru. A ta sestava ni zdržala do konca mandata, saj je Jelinčič sedem poslancev izključil iz stranke. Vzrok naj bi bil v različnih pogledih na narodnoosvobodilni boj. Štiri leta pozneje je bil volilni rezultat precej slabši, z nekaj več kot tremi odstotki glasov so si priborili le štiri parlamentarne sedeže.

Po razkolu padec podpore
Isto število sedežev je s 4,3 odstotka glasov stranka dobila tudi na volitvah leta 2000, a so bili tudi takrat zapleti. Ko se je glasovalo o podpori Bajukovi vladi, je odločilni glas za potrditev vlade dala Polonca Dobrajc, zatem pa zapustila SNS in postala članica SDS-a.

Januarja odšli še trije poslanci
Na zadnjih volitvah so ji volivci izglasovali šest sedežev, vendar so letos pozimi stranko zapustili trije poslanci, Sašo Peče, Barbara Žgajner Tavš in Boštjan Zagorac, ki so ustanovili poslansko skupino in stranko Lipa. V DZ-ju tako SNS zdaj zastopajo le Zmago Jelinčič, Srečko Prijatelj in Bogdan Barovič.

Prednost Sloveniji
SNS je znan kot stranka bolj kontroverznih stališč, ki nasprotuje Cerkvi, desnici in EU-ju. Prednost daje vsem vprašanjem, ki so pomembna za domovino in socialno varnost, izobraževanje in zdravstvo, mnogi pa ji očitajo preveč nacionalistična stališča, ki včasih utegnejo biti tudi žaljiva, zato se je stranka že zapletala v spore glede državnih, spolnih, etničnih in rasnih vprašanj.

V stranki so precej dejavni, na vlado naslovijo največ poslanskih vprašanj, prav tako pa se tudi redno pojavljajo v medijih in kritizirajo aktualno politično dogajanje.