25. maj je dan, ko so brisače ne le na ramenih vrhunskih športnikov, ampak tudi ljubiteljev Douglasa Adamsa. Foto: Reuters
25. maj je dan, ko so brisače ne le na ramenih vrhunskih športnikov, ampak tudi ljubiteljev Douglasa Adamsa. Foto: Reuters
false
Roman Štoparski vodnik po galaksiji je bil najprej napisan kot radijska igra. Foto: freedigitalphotos.net
false
Pižama priznava, da je h kultnosti knjig pripomogel predvsem Adamsov pogled na svet. Foto: MMC / Miloš Ojdanić

"Po včerajšnjem turobnem dnevu je brisača nesporen pripomoček vsakega vesoljskega štoparja," se je ob današnjem dnevu pošalil prevajalec, komik, igralec in raper Boštjan Gorenc - Pižama. "Včasih sem jo nosil skoraj celo poletje - zdaj jo večino leta že zamenjujejo bombažni robci, toda na ta dan ponosno binglja izza pasu in mi pomaga brisati znoj ter na ta način kopičiti tudi hranilne minerale. Ko pride čas, da jo ožameš, pride izotonični napitek z vsemi minerali," je nadaljeval Pižama.

Douglas Adams je umrl 11. maja 2001, vendar se je skupina oboževalcev dva tedna pozneje domislila ideje, kako ohranjati spomin na avtorja, in od takrat dalje se je 25. maj uveljavil kot svetovni dan brisače. "Mislim, da je prav univerzalna človečnost podstat njegovih knjig. Dejansko nam je pridržal brezčasno ogledalo, v katerega pogledujemo. Knjiga je veliko bolj duhovna kot večina knjig, ki jih prodajajo na policah za duhovno rast. Ampak duhovna ni na način, da ti bo pomagala zrasti kot človeku in da boš postal boljši človek, bolje se boš naučil preliti kozmične energije skozi svoje čakre ... Duhovna je v smislu, da prikazuje skozi humor vse smernice - kot pravi na samem začetku, ko pravi, da se zgodba dogaja dva tisoč let za tem, ko nekdo omeni, da bi bilo dobro, da bi se ljudje imeli rad,i in so ga zato pribili na drevo," je dodal Pižama.

Posebni pomen brisače
Zakaj brisača? "Štoparski vodnik po Galaksiji ve o brisačah povedati kar dosti stvari: Brisača, pravi, je takole približno naj naj najkoristnejša stvar, ki si jo medzvezdni popotnik lahko omisli. Po eni plati ima veliko praktično vrednost – popotnik jo lahko ovije okrog sebe, da ga greje, ko prečka mrzle lune Bete Jaglana; na lesketajočih se plažah iz marmornega peska na Santraginusu V se lahko uleže nanjo in vdihava opojne morske hlape; na njej lahko spi pod zvezdami, ki sijejo tako žareče rdeče na puščavskem Kakrafoonu; lahko jo razpne kot jadro na majhnem splavu in se odpelje po počasni težki reki Moth; mokro lahko uporabi kot orožje v boju z golimi rokami; lahko si jo ovije okrog glave, da se zaščiti pred škodljivimi izparinami ali da se obrani pogleda traalskega hroščatega krvoloka (neznansko neumna žival: če ga ne morete videti, sklepa, da tudi on ne vidi vas – zabit ko štor, ampak zelo zelo krvoločen); z njo lahko maha v stiski, da prikliče pomoč, in seveda se z njo lahko tudi obriše, če je še vedno dovolj snažna," je zapisano v Štoparskem priročniku po galaksiji.

Prav tako ima brisača psihološko vrednost, saj je po Adamsovem pojasnilu še posebej cenjen pri stragu (strag je ne-popotnik). "Strag si namreč misli, da je vsakdo, ki je prepotoval Galaksijo po dolgem in počez, se prebil skozi njene temačne kotičke, vzdržal v strahotno neenaki borbi s sovražnimi silami in jih končno tudi premagal, pri vsem tem pa še vedno ve, kje ima brisačo, očitno človek, s katerim je treba računati," je še zapisal Adams.

Zasluga za svetovni dan brisače je izjemna priljubljenost Štoparskega vodnika po galaksiji. "Jaz sem ga spoznal v osnovni šoli. In takrat so se smejali popolnoma drugim stvarem, kot se zdaj ob ponovnem branju. To, da smo dobili tako zgodaj tako genialen prevod knjige - Alojza Kodreta - je res uspelo ujeti ton in duha, je ena izmed tistih stvari, da je knjiga postala kult vsaj naše generacije, ki je takrat odraščala. In zdaj, ko smo pred dvema letoma dobili prenovljeno izdajo z zadnjo prevedeno knjigo, se mi zdi, da se kult le še nadaljuje. Obenem vsake toliko časa še zavrtijo film, ki ljudi opomni, da obstaja knjiga. Čeprav se je vse začelo z radijsko igro," je poudaril Pižama.

Roman Štoparski vodnik po galaksiji, ki je bil namreč najprej napisan kot radijska igra, je izšel leta 1979 in je bil prva knjiga Douglasa Adamsa iz istoimenske zbirke petih knjig.