Znanstveniki londonskega muzeja za arheologijo (Mola) pravijo, da je količina ostankov, vseh skoncentriranih na enem mestu, "izjemna". Razlage, zakaj bi lahko bile kosti tam, nimajo. Kot poroča BBC, so večino kosti našli v 14 metrov dolgem jarku na zahodni strani rotunde, ki je bila v rabi v srednji in pozni železni dobi (400 pr. n. št.–43 n. št.).

Na okoliških arheoloških nahajališčih, tudi tistih blizu rek, so našli le peščico kosti dvoživk. Po navedbah Mole najdba žabjih kosti na arheoloških najdiščih sicer ni nenavadna, je pa nenavaden obseg te najdbe.

"To presenetljivo in čudno odkritje je popeljalo zooarheologe iz Mole na fascinantno detektivsko misijo," so sporočili. Nekaj teorij sicer imajo – kaj dosti verjetnosti, da bi dvoživke pojedli ljudje ali živali, ni, saj na kosteh niso našli nobenih ožganin, ureznin ali sledi ugrizov.

Mogoče je, da je žabe pritegnilo iskanje hrane, saj so na območju mleli žito, kar bi pritegnilo hrošče, ki jih žabe rade uživajo. Mogoče je tudi, da so padle v jarek med selitvijo med paritvenim obdobjem, pa niso mogle splezati iz njega. Mogoče je tudi, da so poginile med hibernacijo v kakšni še posebej hladni zimi, ali pa jih je pobila kaka bolezen.

"To je begajoča in nepričakovana najdba, ki jo še vedno skušamo razumeti," je povedala arheozoologinja Vicki Ewens. "To akumulacijo žabjih ostankov bi lahko povzročila vrsta dejavnikov, ki so se morda čez daljše obdobje prepletli – samo da še ne vemo, kateri bi ti dejavniki bili."

Preiskava še vedno poteka. "Do tedaj bo to ostal prazgodovinski žabji misterij," pravijo arheologi.