Skrivnostni Jack Razparač je veliko let ponujal pester material za knjige, filme in neštete teorije. Nekaj časa se je celo govorilo, da je morilec Lewis Carroll, avtor Alice v čudežni deželi. Pa sorodniki kraljice Viktorije. In še lani je nekdanji odvetnik John Morris v knjigi Jack the Ripper: The Hand of a Woman (Jack Razparač: Ženska roka) navajal novo teorijo, da je bil Jack v resnici ženska, ki se je na žrtve spravljala, ker ni mogla imeti otrok.

Marriott to zdaj zavrača s svojo tezo, do katere ga je privedla 11-letna preiskava. Vse, ali pa vsaj določeno število brutalnih umorov, ki jih pripisujejo Razparaču, naj bi zagrešil Feigenbaum. Marriott se je do te ugotovitve dokopal z analizo dokumentov in forenzično tehnologijo.
Za Express pa je še povedal, da sta Hollywood in mit o Jacku Razparaču v vseh teh letih popačila kar nekaj dejstev. Tako naj bi bila podoba lepo oblečenega galantnega moškega, ki jo povezujejo z Jackom, najverjetneje "urbani mit".

Moril naj bi prostitutke
Neizpodbitno dejstvo je, da je bilo med 31. avgustom 1888 in 9. novembrom 1888 na območju le nekaj sto metrov v londonski soseski Whitechapel do smrti zabodenih pet žensk: Mary Ann Nichols, Annie Chapman, Elizabeth Stride, Catherine Eddowes in Mary Jane Kelly. Po nekaterih poročilih naj bi storilec ženskam po smrti odstranil čreva, večina pa si je enotna, da je šlo vsaj pri večini za prostitutke in da je šlo za istega storilca.

Marriott, nekdanji policist, je imel pri iskanju resnice kar nekaj težav. Kot poroča The Telegraph, je leta 2011 tožil Scotland Yard, da bi urad tako prisilil, da preda na tisoče strani zapiskov in namigov obveščevalcev. Marriott je takrat že sumil Feigenbauma, mornarja, čigar ladje so bile pogosto zasidrane blizu soseske, kjer se je zgodilo mnogo nerešenih umorov.

Novi podatki tudi zaračajo teorijo, da je storilec žrtvam izrezal organe, zaradi česar so vse prejšnje preiskave predpostavljale, da gre za nekoga z znanjem medicine. Časovni razmiki med umori so dali Marriottu misliti, da bi bil morilec lahko popotnik, za mornarje pa je bilo znano, da so iskali prostitutke v Whitechaplu.

Obsojen na smrt
Najzgovornejši dokaz pa naj bi bilo to, da je celo sam Feigenbaumov odvetnik, William Lawton, nekoč priznal novinarjem, da misli, da mu je njegova stranka priznala zločine, češ da ga je bolezen silila v pobijanje in pohabljenje žensk. Feigenbauma so nazadnje obsodili zaradi nekega umora v New Yorku leta 1894 in ga usmrtili.

A, kot piše Huffington Post, kritiki izpostavljajo, da Marriottova teorija ni ravno najbolj trdna. Kot pri drugih "razparačologih" tudi Marriottu namreč manjka trdnih dokazov. Pri Guardianu so tako v recenziji njegove knjige na to temo zapisali, da je problem ta, da avtor začetna ugibanja spremeni v splošno sprejeta dejstva in predstavi neke podatke, ki ne vodijo nikamor.