Slovensko pivovarstvo je v zadnjem desetletju doživelo velik razcvet. Foto: EPA
Slovensko pivovarstvo je v zadnjem desetletju doživelo velik razcvet. Foto: EPA

Pivo velja za eno najstarejših alkoholnih pijač na svetu, prvi petek v avgustu pa je posvečen prav praznovanju mednarodnega dneva tega hmeljevega napitka. Ta je iz lokalnega slavja v Santa Cruzu v Kaliforniji leta 2007 prerasel v svetovno veseljačenje.

V osnovi se pivo deli glede na vrsto uporabljenih kvasovk za fermentacijo. Dve glavni skupini so piva spodnjega vretja oziroma piva lager in piva zgornjega vretja oziroma piva ale. Manjša skupina so kisla piva divje fermentacije, kjer se pivo izpostavi okoljskim mikroorganizmom, ki ob stiku s pivino (zmesjo za proizvodnjo piva) začnejo postopek spontane fermentacije.

Vsaka od teh skupin se še dodatno deli na posamezne stile. Trenutno obstaja okoli 120 stilov piva, številka pa iz leta v leto raste. Vsak stil piva ima predpisane lastnosti, kot so barva, grenkoba in alkoholna stopnja, ter za stil značilne sestavine. Najbolj pogosta izbira ostajajo piva lager.

Na Oktoberfestu po pijača spet dražja. Foto: EPA
Na Oktoberfestu po pijača spet dražja. Foto: EPA

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenija vsak prebivalec Slovenije doma v povprečju porabi nekaj več kot 26 litrov piva letno. Lani je bila povprečna drobnoprodajna cena litra piva 1,93 evra, letošnjega maja pa je bilo pivo v primerjavi z lanskim dražje za 7,5 odstotka.

Tudi cene piva na münchenskem slovitem festivalu Oktoberfest bodo letos še bolj narasle. V povprečju bodo višje za 6,12 odstotka. To pomeni, da bodo morali obiskovalci za litrski vrček priljubljene alkoholne pijače odšteti med 12,60 in 14,90 evra.

Slovenija je lani izvozila za skoraj 44 milijonov evrov piva, od tega največ – skoraj tretjino – na Hrvaško. Od tam ga je tudi največ uvozila, in sicer 38 odstotkov vsega uvoza. Vrednost piva, uvoženega iz Hrvaške, je dosegla nekaj več kot 32 milijonov evrov.

V Sloveniji je aprila delovalo okoli 100 pivovarn

Slovensko pivovarstvo je po mnenju Združenja slovenskih pivovarn, ki deluje v okviru Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, v zadnjem desetletju doživelo velik razcvet. V Sloveniji je leta 2021 delovalo 68 pivovarn – skoraj petkrat toliko kot leta 2008. V tem obdobju se je prihodek od prodaje piva na drobno povečal za 27 odstotkov, na skoraj 196 milijonov evrov. Aprila jih je bilo okoli 100 pivovarn.

Največja pivovarna v Sloveniji deluje v Ljubljani in Laškem. V teh dveh krajih sta tudi edini Pivovarniški ulici v državi. Tista v Ljubljani ima šest hišnih številk, v Laškem pa tri.

V Brežicah bodo sicer v znamenju praznovanja mednarodnega dne piva predstavili nov projekt BeerPass Slovenia. Ta združuje 15 pivovarjev z vseh koncev Slovenije, z njim pa želijo okrepiti promocijo slovenske pivovarske ponudbe po zgledu vinskih kleti.