Lastniki certificiranih starodobnih vozil imajo kar nekaj ugodnosti, na primer 80-odstotno olajšavo pri plačilu letnega nadomestila za uporabo cest, zavarovalnice za obvezno zavarovanje ponujajo popuste do višine 90 odstotkov, lastniku ni treba plačati niti davka na motorna vozila. Foto: MMC RTV SLO
Lastniki certificiranih starodobnih vozil imajo kar nekaj ugodnosti, na primer 80-odstotno olajšavo pri plačilu letnega nadomestila za uporabo cest, zavarovalnice za obvezno zavarovanje ponujajo popuste do višine 90 odstotkov, lastniku ni treba plačati niti davka na motorna vozila. Foto: MMC RTV SLO
Medtem ko so se v preteklosti za stare avtomobile bolj ali manj s stališča hobija zanimali avtomehaniki in pravi ljubitelji avtomobilov, danes vse več ljudi na starodobnike gleda kot na dober posel. Foto: MMC RTV SLO
V Sloveniji naj bi bilo že več kot 12 tisoč starodobnih vozil. Foto: MMC RTV SLO
Starodobnik je vozilo, ki je bilo izdelano pred 30 ali več leti, ohranjeno in tehnično vzdrževano tako, da je skladno z originalno konstrukcijsko sestavo in obliko ter se zaradi svojega zgodovinskega in tehničnega pomena ne uporablja za vsakodnevne prevoze. Foto: MMC RTV SLO

Ljubezen do starodobnikov je tudi ljubezen do vožnje, "šraufanja", popravljanja, sestavljanja in restavriranja vozil. Vse našteto gre skupaj eno z drugim. Ne sme vam biti žal nameniti lepega popoldneva "božanju", krtačkanju in negovanju starodobnega jeklenega konjička, da se popoldan z njim odpeljete na zasluženo kavico in tortico.

Med finančno krizo varna naložba
Predvsem v tujini pa so starodobniki postali velik posel. Med finančno krizo je njihova vrednost strmo rasla. Prav v času ekonomske krize se je prav posel s starodobnimi vozili v tujini izkazal za varno naložbo, ki prinaša dobiček. Redek, dobro ohranjen in tehnično delujoč starodobnik naj bi pridobil šest odstotkov na leto. A to ni delo za laike, na posel se je treba spoznati, opozarjajo strokovnjaki. Če so v preteklosti tovrstna vozila kupovali in restavrirali avtomehaniki, so ti danes postali dober posel.

Starodobniki so dobro razvita panoga tudi v Sloveniji. Kaj sploh je starodobno vozilo? To je vozilo, ki je dopolnilo 30 let in je ohranjeno ter tehnično vzdrževano tako, da je skladno z izvirno konstrukcijsko sestavo in obliko. V Sloveniji je približno 40 društev, ki skupaj združujejo več kot 5000 članov. Ti imajo skupaj več kot 12 tisoč različnih starodobnih vozil, od motociklov in avtomobilov do traktorjev. Po nekaterih ocenah naj bi imela Slovenija največ starodobnikov na posameznika, na evropski ravni smo tako po njihovem številu, proporcionalno gledano, močnejši od Nemčije in Italije, kjer imajo že dolgo tradicijo starodobnih vozil.

Avto je prvih 15 let velik strošek
Večina iz lastnih izkušenj dobro ve, da je avto velik strošek za lastnika. Nov avtomobil največji del cene izgubi v prvih dveh letih, najnižjo ceno pa ima okoli 15. leta starosti. Če je vozilo dobro ohranjeno in delujoče, s 30. letom starosti doseže pogoj za starodobno vozilo in lahko začne pridobivati ceno. Strokovnjaki novincem na tem področju predlagajo, da za začetek ne tvegajo veliko denarja in raje kupijo avto, ki ni redek na cestah – na primer stari dobri volkswagnov hrošč, dobri za začetnike so tudi mlajši fiati, alfe, opel kadeti, volkswagni ali zastave oziroma avtomobili, za katere so na voljo rezervni deli. Vseeno se nakupa lotite skupaj z izkušenim strokovnjakom, v nasprotnem primeru lahko hitro kupite "mačka v žaklju."

Danes se veliko informacij najde na spletu, za kakšen del, ki se ga ne dobi na trgu, pa je treba obiskati strugarja oziroma kovinarja, ki zna nadomestni del narediti na podlagi priložene slike. Veliko pomoči najdete v društvih, kar potrjujejo tudi naši sogovorniki, ki so postali "velika družina."

Napaka je tudi ta, da avto stoji parkiran v garaži. Treba ga je voziti, to je njegova primarna naloga. Sodelovanje na uveljavljenih relijih za starodobnike je lahko le dobro za njegovo ceno.

Konjiček ni niti najmanj poceni. Na vsakih nekaj tisoč prevoženih kilometrov je treba menjati olje, filtre, vsako zimo je treba menjati posamezne dele, tesnila, ležaje. Strasten lastnik v svoj štirikolesnik vloži nekaj tisoč evrov na leto. K vsoti je treba prišteti še znesek za registracijo, cestnino, je pa vsaj zavarovanje poceni. Tehnični pregled je enak kot za druga vozila, a z nekaterimi olajšavami, kot je na primer merjenje izpušnih plinov.

S slovenskimi lastniki starodobnih vozil smo se družili tudi v oddaji Avtomobilnost.