Pri Volvu so v svojih modelih linije 90 svojim potnikom omogočili poslušanje glasbe, ki naj bi bilo akustično na ravni sedenja v koncertni dvorani v Göteburgu. Foto: Volvo
Pri Volvu so v svojih modelih linije 90 svojim potnikom omogočili poslušanje glasbe, ki naj bi bilo akustično na ravni sedenja v koncertni dvorani v Göteburgu. Foto: Volvo
Avtoakustika
Zvočniki morajo biti postavljeni geometrijsko pravilno. Foto: MMC RTV Slovenija
Avtoakustika
Predvsem zvočniške nizkotonske enote potrebujejo neki volumen, v katerega so vgrajene, torej zvočne omarice. Foto: MMC RTV Slovenija
Rok Prislan
Rok Prislan, inženir avtoakustike pri Mk3, nam je pojasnil ozadje audioakustike. Foto: Miha Merljak, MMC RTV Slovenija
Avtoakustika
Materiali, vgrajeni v vozilo, zelo vplivajo na kakovost zvoka in dodaten moteč hrup, ki se prebija v vozilo. Foto: MMC RTV Slovenija
false
Težava neslišnih električnih avtomobilov je, da v ospredje stopijo neljubi zvoki, kot so škripanje, piš vetra ali hrup, ki ga ustvarjajo kolesa. Foto: Citroën

Človek se je evolucijsko razvil tako, da je najbolj občutljiv pri frekvenčnem območju govora. Človek slabše sliši bas, zato velikokrat glasbo poslušamo na glas, saj ne slišimo celotnega spektra frekvenc.

"Predvsem pri nizkih frekvencah zaradi hrupa v okolici ne slišimo baskitare. Zato damo vse skupaj bolj na glas. Če povečamo glasnost, potem potreba po frekvenčni izenačitvi ni več prisotna," strokovno razloži Rok Prislan, inženir avtoakustike pri Mk3.

Povprečnih poslušalcev ni
Adam Sulowski
iz Audijevega oddelka za zvok (Sound&Acoustics) je ob obisku ekipi oddaje Avtomobilnost pojasnil: "Enega samega poslušalca ni. Nekateri slišijo tiho, drugi glasno. Povprečnih poslušalcev torej ni. Zakon psihoakustike pravi: kolikor glasneje, toliko bolje. So pa seveda meje."

Prislan dodaja: "Veste, v avtomobilih je težava, da je hrup ozadja vedno večji kot pa v neki kakovostno zgrajeni dnevni sobi."

Ozvočenje preizkusite na avtocesti
Kako torej izbrati kakovostno ozvočenje v vozilu? Avtor oddaje Avtomobilnost Andrej Brglez svetuje, da ob nakupu novega avtomobila njegovega vgrajenega avdiosistema nikoli ne preizkušate samo v salonu ali ko avto stoji parkiran zunaj na parkirišču. V avtomobil z različno močjo prihajajo raznorodni avtomobilski zvoki. Zato je pomembno, da se z avtomobilom zapeljemo na avtocesto in tam preizkusimo zvok in akustiko. "Pri hitrosti 130 km/h bomo začutili, kako jasen in čist je še zvok iz avdiosistema," pravi Brglez.

Danes znajo izničiti precej hrupa v potniškem prostoru
Različni izvori hrupa imajo različne frekvenčne lastnosti. Aerodinamični hrup je neko bučanje, ki ga poznamo predvsem ob nastanku turbulenc. Nastaja v okolici vozila.

Motor, po drugi strani, ima veliko rotirajočih delov. To pomeni, da je hrup ponavljajoč. Ima izrazite frekvenčne sestavnice. Dandanes se v modernih avtomobilih zatekajo tudi k sistemom z aktivnim dušenjem hrupa v potniškem prostoru.

"V grobem sistem temelji na tem, da mi zajamemo hrup in ga potem hitro in uspešno filtriramo tako, da uspe predvajati antihrup," pojasni Prislan. Zato potrebujemo kak mikrofon za zajem in procesorsko enoto, ojačevalec itd. Ta tehnika ni vedno uspešna. Je pa uspešna takrat, ko znamo zelo dobro napovedati, kakšen je hrup. In tudi zato deluje samo na nekem omejenem območju. "Zato je to v avtomobilu zelo priročno," dodaja strokovnjak za akustiko.

Hrupu se je treba prilagajati
Pri projektiranju zvoka v avtomobilih je kar nekaj izzivov. Prvi je zagotovo ta, da je vedno hrupno - in temu hrupu se je treba prilagajati. Drugi pa, da ni neomejeno prostora, kam postaviti zvočnike. Ampak, v primeri z domom, kjer recimo na kavču sedimo, skačemo, se premikamo, v avtomobilskem sedežu potniki vedno sedijo na istih mestih. To močno olajša delo tistim, ki se ukvarjajo s prerazporeditvijo zvoka. To delo daleč najbolje opravijo kar avdiotehniki v tovarnah samih, saj so vpleteni v oblikovanje avta od samega začetka. In v samo strukturo, kako bo videti notranji prostor. "Zato so vse dodatne in kasnejše nadgradnje ali spremembe bistveno dražje in praviloma tudi slabše," pravi Brglez

Prislan ga dopolnjuje: "Univerzalnega prijema pri tej optimizaciji ni. Predvsem je razlika v tem, da je neki hrup popolnoma zračne narave. To pomeni, da pride v kabino samo prek zraka. Drugi tip hrupa pa je povezan tudi z vibracijami, kot je hrup podvozja in pnevmatik. To je večja težava."

Težava električnih avtomobilov
Prislan pojasnjuje, s kakšnimi težavami so se znašli akustiki pri razvoju povsem tihih, neslišnih, električnih vozil. Razočarani so priznali predvsem to, da ko enkrat umakneš hrup motorja, so zelo slišni drugi mehanski deli v vozilu: "To so razna škripanja, cviljenja, in se proizvajalci zelo trudijo, da bi te hrupe maskirali."

Najtežavnejši pri slabi izdelavi notranjosti vozila so predvsem deli, ki jih zvok vzbudi. To so tanke plastike, slabo pritrjeni deli, ki vibrirajo, zvok pa se prenaša naprej po armaturni plošči, namesto, da bi se prenašal po zraku. Sogovornik zato meni, da so kakovost izdelave in materialov, izoliranost prostora v kabini verjetno sorazmerni s ceno vozila.

Zvočniki morajo biti postavljeni geometrijsko pravilno
"Umetnost je ponuditi optimalno izkušnjo zvoka pri vsaki glasnosti. Torej pri visoki in nizki glasnosti. Gre za notranjo napetost," pravi Sulowski, Prislan pa dodaja, da je prednost tovarniško vgrajenega sistema ta, da strokovnjaki predvidijo ustrezen prostor za postavitev zvočnikov, tako da so postavljeni geometrijsko pravilno, kot tudi to, da je njihov volumen dovolj velik, da zadeva ustrezno deluje.

Predvsem zvočniške nizkotonske enote potrebujejo neki volumen v katerega so vgrajene, torej zvočne omarice. Tudi pri avtomobilu to ni bistveno drugače. Ko jih pritrdimo v avtomobilska vrata, ta delujejo kot zvočna omarica. Glede na zvočnik, ki bo vgrajen, je predpisan volumen in optimalen tip montaže. Poleg geometrijske zasnove, kam v avtomobil umestiti zvočnike, je pomembna tudi izbira materiala. Stekla so zelo zvočnoodbojna, odvisno je, ali imamo v avtomobilu tekstilni zaključek ali kaj drugega. Druge snovi so izredno zvočnovpojne.

"Če je sistem od začetka narejen premišljeno, je kasneje manj zahtev po popravkih," pravi Prislan.

Kakšni so bili začetki?
Audijev strokovnjak nam je povedal, kakšni so bili začetki avtoakustike. Sulowski nam je pojasnil, da so začeli z zvočniki v eni črti spredaj. To je bil prvi razvoj, že pred leti. Potem so imeli stereo in kvadrofonijo na zadnjih sedežih. Naslednja stopnja je bil "surround" - vse na isti ravni. Zdaj znajo v avtomobilu zagotoviti ozvočenje, ki ga poslušalec doživi v koncertni dvorani.

Prislan pravi, da je s procesorji mogoče veliko stvari: "To so neke frekvenčne korekcije, s katerimi se zvočna slika približa našemu okusu. Potem pa poznamo tudi naprednejše sisteme, kjer prek obdelave poskušajo doseči neka virtualna akustična okolja, neko simulacijo dvoran ali česa podobnega."

Recimo, Volvo zadaj ponuja občutke sedenja v Göteborški koncertni dvorani, kjer klasična glasba res pride do vrhunca, ampak vprašanje, ali bo ta nastavitev primerna za vaše popovske ali rockovske "komade".

Moderna avtoakustika: S procesorji nad hrup in do novih zvočnih doživetij