Vročine se ubranimo z brezhibno delujočo klimatsko napravo. Foto: MMC RTV Slovenija

V poletnih mesecih v nas z različnih koncev piha mrzel zrak. Ta nenavadni letni pojav pa je s človekom še razmeroma kratek čas. Klimatske naprave namreč poznamo šele dobrih 100 let.

Že v tem času pa je postalo jasno, da vplivajo na človeški organizem. Kakšen bo ta čez dobrih 100 ali 200 let, je težko reči, že zdaj pa je jasno, da se na velike temperaturne razlike odzivamo tako dobro, kot smo se nekoč.

"Prišli smo do točke, ko potenje, ki je povsem naraven pojav, v avtomobilu sploh ni več dovoljeno. In ljudi, ki imajo pod rokavom majice ali srajce sledi potu, jemljejo kot tiste, ki ne skrbijo dovolj dobro za lastno higieno," ugotavljajo v oddaji Avtomobilnost.

Poleti imejte v vozilu vedno navadno vodo, pijte jo po požirkih, ves čas. Foto: BoBo

Vse večja stekla na vozilih
Prva klimatska naprava je bila v avtomobil vgrajena leta 1939. V ZDA, seveda. Tako je postalo jasno, da jo avtomobilisti hočejo imeti v vseh avtomobilih. Že čez 10 let se je na prvi strani New Yorka Timesa znašel naslov: Kabrioletom je odklenkalo. Naravni zrak ima hudega sovražnika, klimatsko napravo. Kabrioleti sicer niso izginili s cest, so pa dobili klimo. Avtomobili pa imajo vse večje steklene površine, s pojavom SUV-vozil naj bi se steklene površine na vozilu povečale kar za tretjino, in s tem je avtomobil še bolj vroč.

Sicer pomaga, če imate zatemnjena stekla, a v Avtomobilnosti ponujamo boljše in bolj zdrave načine, kako pravilno shladiti avtomobil. Tudi z uporabo klimatske naprave.

V avtomobilu pravilno nastavimo temperaturo, za pet do največ sedem stopinj nižjo, kot je temperatura zunaj, ker drugače lahko pride do šoka. Foto: Peugeot

Klima za več udobja in varnejšo vožnjo
Posebej v avtomobilu je ta dobrodošla, ker nam omogoča, da je zbranost med vožnjo večja. Če je v vozilu vroče, se tudi reakcijski časi voznika v kritičnih situacijah močno podaljšajo. Pri nas posebej obolenj v povezavi s klimami izolirano ne opažajo, razne tuje študije in priporočila pa razkrivajo, da lahko ekstremna uporaba klime poveča obolenja, na primer prehod z vročega na mrzlo je težava za astmatika, če določen del telesa ohladimo, se izsušujejo oči ali nos, vse to pa lahko privede do zdravstvenih težav.

Najbolj podvrženi težavam pri pihanju klime so otroci. Majhni otroci še nimajo vzpostavljenih vseh mehanizmov za izravnavanje toplote. Hkrati ne znajo in ne morejo izraziti zahtev, zato morate biti pozorni, če so sitni, ko zaspijo v avtomobilu, jih ob uporabi klime pokrijte, da se ne ohladijo preveč, večkrat jim ponudite pijačo.

Sodobne klime tudi niso več problematične, saj nekatere študije razkrivajo, da je prisotnost koncentracije mikroorganizmov v avtomobilih celo nižja kot zunaj. Seveda, če je klima res redno servisirana in vzdrževana.

Pihanje zraka nastavimo v tla in ohladimo avtomobil pred vožnjo ali vstopom vanj ali ga predhodno prezračimo (odpremo okna, še bolje pa je, če odpremo vsa vrata). S prepihom vozilo hitro ohladimo za kakšno stopinjo, klimatski sistem pa bo imel tako manj dela. Foto: MMC RTV SLO/Miha Merljak

Pazite, ko ohlajate avtomobil
Kaj morate torej storiti, preden sedete v razgret avtomobil? Če je avtomobil parkiran na soncu – pa tudi sicer –, najprej, po možnosti v senci, prezračite kabino. Nato je treba zapreti vsa stekla, klimatsko napravo pa nastavimo na temperaturo, ki je v primerjavi z zunanjo od pet do sedem stopinj nižja.

Tako ne bo prišlo do temperaturnega šoka, tudi možnost za prehlade in druga obolenja je veliko manjša. Pihanja zraka ne usmerite v obraz, ampak naj zrak piha v obrnjeno smer, še najbolje, da kroži znotraj kabine. Samodejne klimatske naprave imajo tudi stikalo za samodejno delovanje klime, ki s pomočjo elektronike in senzorjev prilagaja pravilen dotok in kroženje ohlajenega zraka. Če imate v vozilu ročno klimatsko napravo, izberite nižje stopnje pihanja.

K varnejši in udobnejši vožnji pripomore tudi primerna obutev. Naj ne bodo to japonke ali natikači.