""Zakaj blondinka liže svojo uro?" "Ker ima tik tak samo dve kaloriji."

Koliko šal na račun blondink obstaja? Hmmm … nisem jih (še) preštela, vendar se mi zdi, da jih je kar nekaj. In kaj nam želijo povedati? V bistvu to, da so ženske, ki imajo pšenično oziroma peščeno barvo las, neumne.

Da ne vedo, kaj govorijo, da so čudne, zmedene, neinteligentne, smotane, čudne in bolje je, da z njimi nimate opravka, če pa že, naj opravijo le svojo dolžnost »popestritve«, ker resno jih tako ali tako ne bo nihče jemal. No, pa naštejmo nekaj res znanih blondink: Marilyn Monroe, Pamela Anderson, Scarlett Johansson, Christina Aguilera ... pa še Slovenke: Tanja Ribič, Alya, Saša Lendero, Helena Blagne (seveda jih je še veliko nenaštetih, tudi med nemedijsko znanimi, a se nam mudi k bistvu). Menite, da so torej one »tipične« oziroma stereotipne blondinke? So neumne? Zakaj? Ker so drzne in kljub kakršnem koli mnenju kogar koli vztrajajo v svojem izbranem poklicu in so povrhu vsega še izredno uspešne? Od kod torej izvor šal, predvsem pa mnenja, da so blondinke, saj veste, kakšne? Zapleteno vprašanje?

Ampak, vsak zakaj ima svoj zato in eden izmed precej verjetnih odgovorov je tudi ta, da so »neumnost« blondink zaznamovale vloge v filmih z Marlene Dietrich v 20. in 30. letih. Svoj velik razmah so dosegle v 50. letih z Marilyn Monroe. Zakaj? Ker so igrale preproste, karakterno nezahtevne vloge, iz katerih je bilo več kot očitno, da veliko bolj stavijo na svoje telesne atribute kot na bistrost. Ni bilo izvzeto tudi to, da so ravno s svojo seksi podobo obnorele bogate moške in na splošno dosegale zastavljene cilje s svojim videzom in drznostjo.

Do danes se je takšno mnenje do določene meje obdržalo, ker če se ne bi, ne bi obstajale šale in filmi kot na primer Legally Blonde (Blondinka s Harvarda).

A glej, glej, glej, v zadnjem času so na prizorišče prišli tudi blondinci (ali pač ne?). Mislite, da bodo skupaj z blondinkami nadaljevali to stereotipnost ali se vam zdi, da je popolnoma brezpredmetno razpravljati o barvi las in tovrstnem predalčkanju ljudi?

Tanja Mojzer