Ljudje v Evropi dihajo čistejši zrak. Kakovost zraka na stari celini se je v zadnjih nekaj letih opazno izboljšala, piše v poročilu Evropske agencije za okolje EEA. Po ocenah agencije naj bi v primerjavi z letom 2009 pozitivni razvoj na področju emisij povzročil, da v Evropi predčasno zaradi izpostavljenosti trdnim delcem umre okoli 60.000 ljudi na leto manj.

400.000 prezgodnjih smrti na leto

Kljub temu večina Evropejcev še vedno trpi zaradi onesnaženosti zraka s finim prahom, dušikovim dioksidom in prizemnim ozonom. Neuradni podatki so, da vsako leto zaradi izpostavljenosti tem onesnaževalcem umre več kot 400.000 ljudi v Evropi.

Strokovnjaki EEA-ja kot glavni razlog za izboljšanje kakovosti zraka vidijo v zmanjšanju emisij v ključnih sektorjih, kot sta promet in oskrba z energijo. V prometnem sektorju so se emisije onesnaževal, kot je dušikov oksid, po letu 2000 znatno zmanjšale, in to kljub povečanemu povpraševanju po mobilnosti in s tem povezanim povečanjem emisij toplogrednih plinov. Tudi v energetskem sektorju so emisije precejšnje. Nasprotno pa je treba narediti več v kmetijstvu in pri načinih ogrevanja.

Šest kritičnih držav

O dobrih novicah je spregovoril tudi evropski komisar za okolje Virginijus Sinkevicius. Opozoril je, da obstaja tudi druga plat medalje: "Število prezgodaj umrlih v Evropi zaradi onesnaženja zraka je še vedno previsoko. Tega ne smemo prezreti."

Po letnem poročilu EEA-ja o kakovosti zraka v Evropi je leta 2018 v 41 evropskih državah zaradi onesnaženja s finimi trdnimi delci (PM2,5) prezgodaj umrlo 417.000 ljudi. Poleg tega je v 41 državah skupaj 55.000 prezgodnjih smrti zaradi dušikovega dioksida (NO2) in nadaljnjih 20.600 zaradi prizemnega ozona (O3).

Težave vidijo predvsem v vzhodni Evropi, kjer je razmeroma velika količina lesa in premoga, ki se uporablja za ogrevanje. Šest držav EU-ja presega mejne vrednosti EU, in sicer Bolgarija, Italija, Hrvaška, Poljska, Romunija in Češka. Le v Estoniji, na Finskem, Islandiji in na Irskem so te vrednosti pod priporočenimi vrednostmi Svetovne zdravstvene organizacije, ki so celo strožje od vrednosti EU-ja.