Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant je v ponedeljkovi izjavi za medije poudarila, da aplikacija ne bo omogočala sledenja lokaciji naprave, saj da bo delovala na osnovi tehnologije bluetooth. Foto: Pixabay
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant je v ponedeljkovi izjavi za medije poudarila, da aplikacija ne bo omogočala sledenja lokaciji naprave, saj da bo delovala na osnovi tehnologije bluetooth. Foto: Pixabay

Predlog zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19, ki ga je vlada potrdila v nedeljo, med drugim predvideva tudi vzpostavitev mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi. Kljub številnim zagotovilom pristojnih o varovanju podatkov in identitete prebivalk in prebivalcev je javnost do uporabe aplikacij za sledenje skeptična, na številne nejasnosti in odprta vprašanja še vedno opozarja informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik

Kako bodo sledili okuženim in njihovim stikom?

Kot je zapisala v sporočilu za javnost, so na uradu že pred objavo zakonskega predloga izdali mnogo opozoril, predvsem glede spornosti obvezne uporabe aplikacije za tiste, ki so potrjeno okuženi, in tiste v karanteni. Prelesnikova zakonodajalca zato poziva, da pozorno pretehta to vprašanje in sledi ureditvam v drugih državah EU-ja.

Urad informacijske pooblaščenke še posebej skrbi predvidena globa v vrednosti od 200 do 600 evrov za kršitelje obveze po aplikaciji. "Tovrstne aplikacije delujejo zanesljivo le na novejših pametnih telefonih in prisilitev, da si jo pod grožnjo globe naložijo vsi, ki jih zakon opredeljuje, četudi na njihovi napravi ne bo zanesljivo delovala, je nesorazmerna in ne prispeva k ciljem, za katere si prizadeva zakonodajalec," je zapisala. Opomnila je tudi, da veliko ljudi niti nima primerne naprave, da bi tak ukrep lahko spoštovali.

Poleg tega po njeni oceni določbe predloga zakona nikakor niso zadostne v smislu pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov, prav tako iz predloga zakona ne izhaja delitev obveznosti in dolžnosti pristojnih organov glede zagotavljanja varnega in ustreznega delovanja aplikacije. Po mnenju informacijske pooblaščenke bi moral zakon jasno določiti, kdo so upravljavci podatkov in način upravljanja podatkov.

Vključena pooblastila, ki pomenijo poseg v ustavne pravice

Podoben ukrep slednja lokacijam je bi predlagan v prvem interventnem zakonu, ki zaradi velikega nasprotovanja ni bil sprejet. Državnemu zboru informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik zato predlaga, da tudi tokrat take določbe ne podpre. Foto: MMC RTV SLO/Andrej Trček
Podoben ukrep slednja lokacijam je bi predlagan v prvem interventnem zakonu, ki zaradi velikega nasprotovanja ni bil sprejet. Državnemu zboru informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik zato predlaga, da tudi tokrat take določbe ne podpre. Foto: MMC RTV SLO/Andrej Trček

Iz predloga zakona po navedbah informacijske pooblaščenke izhaja tudi nova določba glede obdelave identifikacijskih in lokacijskih podatkov posameznika. Ta določba vzpostavlja podlago za pridobivanje in uporabo teh podatkov o tistih, ki jim je začasno omejena osebna svoboda zaradi ukrepov, kot je karantena. Prelesnikova je nad to določbo izjemno zaskrbljena, saj jo gre brati v smislu pooblastila, da lahko pristojni organi za namen nadzora nad upoštevanjem karantene ali samoizolacije od operaterja elektronskih komunikacij ali drugega ponudnika storitev informacijske družbe pridobivajo podatke o lokaciji te osebe oz. o lokaciji njenega telefona ali druge naprave.

"Tako pooblastilo nedvomno pomeni velik poseg v številne ustavno zagotovljene pravice posameznika, pri čemer je utemeljenost, sorazmernost in nujnost takega posega v konkretni situaciji omejevanja širjenja covida-19 zelo vprašljiva. Še posebej je tako pooblastilo nadzornim organom zaskrbljujoče ob javnih navedbah, da bo pri nadzoru karantene sodelovala tudi policija," je opozorila.

Sporno uvajanje nižjih standardov za pridobivanje podatkov

Prelesnikova je spomnila, da lahko organi pregona podatek o lokaciji posameznika od operaterja pridobijo le ob upoštevanju strogih pogojev. Zato je po navedbah Prelesnikove nedopustno, da se za pridobivanje enakega podatka za namen nadzora nad karanteno ustvarja nižji standard za pridobivanje podatkov. To po njenih besedah lahko pomeni tudi nedopustno nižanje "pod standard, ki velja za pridobivanje enakovrstnega podatka v kazenskem postopku (običajno je zato potrebna odredba sodišča)."

"Podoben ukrep slednja lokacijam je bil predlagan v prvem interventnem zakonu v času covid-19 krize (sporni 104. člen), ki zaradi velikega nasprotovanja ni bil sprejet. Državnemu zboru Informacijski pooblaščenec zato predlaga, da tudi tokrat take določbe ne podpre," je poslance pozvala informacijska pooblaščenka, ki je na predlog zakona podala tudi uradno mnenje in ga posredovala predlagatelju.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant je v ponedeljkovi izjavi za medije poudarila, da aplikacija ne bo omogočala sledenja lokaciji naprave, saj da bo delovala na osnovi tehnologije bluetooth.

ZPS: Zakon sporno predvideva obvezno uporabo aplikacije tudi med karanteno

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je aprila vladi in ministrstvom že poslala stališče potrošniških organizacij do uporabe tovrstnih aplikacij, v zdajšnjem predlogu zakona pa jih je zmotilo predvsem določilo o obveznosti uporabe, "pri čemer tudi podpiramo stališča informacijske pooblaščenke, izražena v sporočilu za javnost z dne 30. 6. 2020."

"Kot smo zapisali v našem pismu vladi in ministrom za zdravje, javno upravo, pravosodje, gospodarstvo, razvoj in tehnologijo ter notranje zadeve, učinkovitost uporabe tehnologije, kakršno predstavljajo aplikacije za sledenje uporabnikov, še ni bila dovolj ocenjena. Vsekakor so analize velikih količin zbranih podatkov, mobilne aplikacije in druge sodobne tehnologije lahko koristna orodja za nadzor pandemije, a je v kriznih časih še toliko bolj pomembna zaščita osnovnih pravic in svobode potrošnikov," so zapisali v ZPS-ju.

Ob tem opozarjajo, da predlog zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val novega koronavirusa (PKP4), predvideva obvezno uporabo aplikacije za spremljanje okuženosti s koronavirusom za vse, ki so potrjeno okuženi ali jim je bila odrejena karantena, hkrati pa predvideva tudi globo v višini od 200 do 600 evrov za neupoštevanje tega določila. "Zelo težko bi govorili o tem, da je uporaba aplikacije prostovoljna," so opozorili.

Še posebej jih je zmotilo, da je obvezna uporaba predvidena tudi za tiste, ki jim je odrejena karantena: "Takšni potrošniki niso potrjeno okuženi in zato ne predstavljajo neposrednega tveganja za okolico, z obvezno uporabo aplikacije pa bi se lahko zgodilo, da bi jim sledili in na ta način ugotavljali, ali se držijo odrejene karantene."

"Eno od priporočil potrošniških organizacij, članic Evropske potrošniške organizacije BEUC, govori ravno o tem, da morajo imeti potrošniki možnost, da se za uporabo aplikacije odločijo jasno in samostojno, torej prostovoljno ter na osnovi začasnosti. Pred širšo uporabo bi morali zagotoviti tudi praktični preizkus pri običajnih uporabnikih in ranljivih skupinah uporabnikov (starejši, mladostniki ...), ali in kako razumejo informacije, ki jih podaja aplikacija, ter kako se nanje odzivajo," so poudarili.