Foto: BoBo
Foto: BoBo

V bolnišnicah se zaradi covida-19 zdravi 551 bolnikov, 139 na intenzivni negi. S covidom-19 so umrli trije bolniki.

Sedemdnevno povprečje okužb znaša 729. 14-dnevno število potrjenih okužb na 100.000 prebivalcev (incidenca) znaša 453,9, najvišja je v primorsko-notranjski regiji. Sedemdnevno število potrjenih okužb na 100.000 prebivalcev pa znaša 242,9.

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je od začetka leta do 4. maja sekvenciral 7333 vzorcev in zaznali so 51 različic novega koronavirusa.

Britanska različica je trenutno najbolj razširjena in predstavlja več kot 90 odstotkov sekvenciranih vzorcev. Južnoafriško različico so zaznali v petih primerih. Potrjen je bil nov primer brazilske različice (pri osebi z neznanim prebivališčem), skupaj sta bila potrjena dva primera.

Starejši in ranljivi imajo še vedno prednost

Tudi od ponedeljka, ko bo po napovedih steklo cepljenje proti covidu-19 za vse odrasle, mlajše od 50 let, bodo še vedno prioritetno cepili starejše in ranljive skupine, možno pa bo tudi cepljenje mlajših, je pojasnila vodja svetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović.

Bojana Beović. Po njenih besedah bi rumeno lahko dosegli nekje do 20. maja,. V strokovni skupini pa si po njenih besedah želijo, da bi tudi v rumeni fazi druženja in dejavnosti pogojevali s cepljenjem, prebolelostjo ali testiranjem. Foto: Televizija Slovenija
Bojana Beović. Po njenih besedah bi rumeno lahko dosegli nekje do 20. maja,. V strokovni skupini pa si po njenih besedah želijo, da bi tudi v rumeni fazi druženja in dejavnosti pogojevali s cepljenjem, prebolelostjo ali testiranjem. Foto: Televizija Slovenija

Predsednik vlade Janez Janša je namreč na Twitterju napovedal, da bo od ponedeljka steklo cepljenje mlajših od 50 let. Beovićeva, kot je dejala v izjavi za medije, podrobnosti Janševe izjave ne pozna, a po njenih besedah ne gre za spremenjeno strategijo cepljenja. Tako prioriteta še vedno ostaja cepljenje starejših in bolj ranljivih. "Vsi starejši od 50 let morajo res terjati cepivo od cepilnih centrov in svojih zdravnikov," je poudarila.

Glede na izkušnje s cepljenjem v zadnjih tednih pa bodo po njenem mnenju potrebni dodatni napori, da bodo te ranljive skupine posebej vabljene na cepljenje in bodo imele na dnevni ravni prednost pred mlajšimi, ki bodo prijavljeni na cepljenje. To bo, kot je Beovićeva seznanjena, omogočala nova aplikacija, ki jo je predstavil minister za zdravje Janez Poklukar.

Sorodna novica Naročanje na cepljenje odslej samo na poenotenem portalu zVEM

Pojasnila je, kdaj konkretno lahko mlajši pričakujejo vabilo na cepljenje. Na vrsti bodo, če tisti dan ne bo pacientov iz ranljivih skupin, pri čemer meni, da bo treba še vedno vabiti na cepljenje po prioritetah. "Če se bo zgodilo, da bo ta, ki bi bil naslednji na vrsti, star 40 let, bo lahko cepljen," je pojasnila. Doslej je bila namreč težava v tem, da je inšpekcija dovoljevala samo cepljenje prioritetnih skupin in so cepiva ostajala neporabljena.

Precepljenost bi lahko dosegli v dveh mesecih

Na vprašanje, kdaj pričakuje precepljenost prebivalstva, je Beovićeva odgovorila, da bi bilo to glede na obljubljene dobave cepiv mogoče v dveh mesecih, če prištejemo še prebolevnike, ki še ne bodo cepljeni. Glede prebolevnikov sicer meni, da pri njih zadošča en odmerek cepiva, in sicer do osmega meseca po začetku bolezni. Po osmih mesecih pa sta potrebna dva odmerka cepiva, pri čemer Beovićeva ocenjuje, da se tudi to lahko spremeni, če bi prišli do spoznanja, da je zaščita po preboleli bolezni daljša.

O morebitni potrebi po tretjem odmerku cepiva pa pravi, da bi bil ta morda potreben po letu dni od prvega odmerka cepiva. V Veliki Britaniji tako napovedujejo, da bodo jeseni s tretjim odmerkom cepili starejše od 50 let.

Ali cepljeni lahko širijo virus?

Spregovorila je tudi o vprašanju, ali cepljeni lahko širijo virus. To vprašanje po njenih besedah še ni rešeno, po dosedanjih podatkih zaščito pa pred tem, da bi se virus sploh pojavil na površini sluznice zgornjih dihal, bolje nudijo mRNK cepiva.

Vektorska cepiva pa so, kot kaže, uspešnejša za preprečevanje okužb spodnjih dihal. A Beovićeva ob tem glede na podatke po svetu ocenjuje, da širjenje virusa med cepljeno populacijo ni videti tako velik problem.

Na Bledu množično cepljenje za vse

Na Bledu že množično cepljenje

V blejski festivalni dvorani po poročanju TV Slovenija poteka množično cepljenje starejših od 50 let iz Bohinja, Bleda in Gorij. Do večera naj bi cepili kar 800 ljudi.

"Ključno je, da se precepimo, od nas je odvisno, kako bomo šli v poletje in premagali to krizo, boj z novim koronavirusom," je ob obisku cepilnega mesta dejal minister za zdravje Janez Poklukar, ki je na današnji novinarski konferenci predstavil aplikacijo za naročanje na cepljenje in novo platformo, ki bo namenjena lažjemu spremljanju poteka cepljenja proti covidu-19 po Sloveniji.

Po zadnjih podatkih, ki jih izvajalci cepljenja sporočajo v elektronski register cepljenih oseb, so s prvim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepili 449.477 ljudi, z dvema pa 228.369 ljudi oz. 10,9 odstotka prebivalcev.

V Slovenijo je bilo do zdaj dobavljenih skupno 860.010 odmerkov cepiva, porabljenih pa 677.846 odmerkov, je razvidno s portala cepimose.si.

S prvim odmerkom je bilo cepljenih 449.477 Slovencev

Več primerov trikratnega cepljenja

Zdravstveni inšpektorat, ki opravlja tudi nadzor nad izvajanjem cepljenja proti covidu-19 je v tem delu opravil 139 nadzorov, od tega 124 rednih in 15 izrednih na podlagi prejetih prijav. Zaradi ugotovljenih neskladij potekajo postopki v zdravstvenih domovih Maribor, Ljubljana in Celje.

Cepilnemu centru Zdravstvenega doma Ljubljana je bila zaradi številnih neskladnosti izdana ureditvena odločba, s katero mu je bilo odrejeno, da mora cepljenje organizirati na način, da bodo povabljene vse osebe, ki so izrazile interes in sodijo v prednostne skupine, je pojasnila inšpektorica zdravstvenega inšpektorata Deana Potza. Pri tem mora upoštevati tedenski razdelilnik cepiv Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Inšpektorica je tudi povedala, da so na inšpektoratu preverili tudi poročanje medijev, da se je ena oseba cepila že tretjič. Ugotovili so, da je do cepljenja s tremi odmerki dejansko prišlo in da ne gre za osamljen primer. Zato poteka več postopkov, ki pa jih še ne more komentirati.

Dnevno več kot 1800 policijskih nadzorov

Namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak pa je pojasnil, da so policisti v zadnjih sedmih dneh nadzore glede izvajanja vladnih odlokov opravili na 12.683 krajih, kar dnevno v povprečju pomeni 1812 nadzorov. V primerjavi s predhodnim tednom so opravili za 1,7 odstotka več nadzorov. Izrekli so 395 opozoril in izdali 34 plačilnih nalogov ter hitrih postopkov. O štirih kršitvah so obvestili zdravstveni inšpektorat, saj je šlo za kršitev zunaj njihove pristojnosti. Skupaj so v zadnjem tednu izrekli 433 ukrepov, kar je 22,4 odstotka manj kot teden poprej, ko so jih izrekli 558.

Policisti so na meji v zadnjih sedmih dneh, do vključno srede, potrdila o napotitvi v karanteno na domu vročili 5599 ljudem, kar je dobrih 50 odstotkov več kot teden dni poprej. Porast je po Pečjakovih besedah predvsem posledica tedna, ki se je končal s prvomajskimi prazniki, ko je bilo večje število prehodov meje in s tem tudi izdanih napotitev v karanteno na domu.

Največ napotitev karanten na domu so izdali na meji s Hrvaško (5298). Na meji z Madžarsko jih je bilo 51, 217 napotitev v karanteno na domu pa so izdali potnikom, ki so prispeli na letališče Jožeta Pučnika. Kljub ukinitvi nadzornih točk so z občasnimi nadzori na cestnih prehodih na notranji meji osebam, ki niso izpolnjevale pogojev za vstop v državo brez napotitve v karanteno na domu, izdali karanteno na domu 26 osebam na meji z Avstrijo in sedmim na meji z Italijo.

Glede na državo prihoda je bilo največ napotitev v karanteno na domu vročeno osebam, ki so pripotovale iz Bosne in Hercegovine (2992), Kosova (861), Hrvaške (744), Severne Makedonije (361), Srbije (302) in Egipta (86).

Enotna prijava na cepljenje

32 otrok prizadel večorganski vnetni sindrom

V UKC-ju Ljubljana so od začetka epidemije obravnavali 32 otrok z večorganskim vnetnim sindromom, povezanim s covidom-19. Največ otrok je zbolelo v drugem valu epidemije, v tretjem valu bistveno manj. Izhodi iz zdravljenja so za otroke ugodni, vnetje so pri vseh zavrli, noben otrok ni zbolel dvakrat.

Kot so še zapisali na spletni strani UKC-ja Ljubljana, pri otrocih, ki jih spremljajo šest mesecev ali več, težjih dolgoročnih okvar notranjih organov za zdaj niso ugotovili.

Pri večorganskem vnetnem sindromu gre namreč za izrazito sistemsko reakcijo, ki se pojavi kot odziv na okužbo z novim koronavirusom. Klinične slike in izvidi laboratorijskih preiskav so pri bolnikih skladni z intenzivnim sistemskim vnetjem, to so visoka vročina, izpuščaji in visoki vnetni kazalniki.

Nadaljnji simptomi in izvidi so odvisni od prizadetosti drugih organov. "Večina otrok ima prizadeto srce, prebavila, kožo in sluznice, nekoliko manjši delež pa pljuča, ledvice in osrednje živčevje," so še zapisali na spletni strani.

Od konca drugega vala po njihovih navedbah zbolevajo posamezni otroci, kar je približno dva otroka mesečno, podobno pojavnost pa pričakujejo tudi v prihodnje.

Ob tem so še izrazili pričakovanje, da bodo z učinkovitim cepljenjem tudi med otroki zmanjšali število okužb, kar bo posledično pozitivno vplivalo na manjšo pojavnost večorganskega vnetnega sindroma.

Klinične raziskave cepljenja mlajših od 16 let še potekajo, a so prvi rezultati "zelo spodbudni, tako glede učinkovitosti kot varnosti cepljenja", so še zapisali. Odobritve nadzornih organov in začetek cepljenja otrok pričakujejo v naslednjih mesecih.

Pogovor z Andrejem Srakarjem