Aplikacija #Ostani zdrav je dostopna tako na operacijskem sistemu iOS kot na Andoridu. Po podatkih spletne trgovine Google Play si je aplikacijo doslej preneslo več kot 50 tisoč uporabnikov sistema Android. Foto: BoBo
Aplikacija #Ostani zdrav je dostopna tako na operacijskem sistemu iOS kot na Andoridu. Po podatkih spletne trgovine Google Play si je aplikacijo doslej preneslo več kot 50 tisoč uporabnikov sistema Android. Foto: BoBo

"Spoštovani! Pomagajte zajeziti širjenje novega koronavirusa in si čim prej naložite aplikacijo #OstaniZdrav. Aplikacija je pomembna za vašo obveščenost o tveganju okužbe. Pomaga vam preprečiti, da bi z virusom nevede okužili svoje najbližje in lahko tudi najbolj ranljive," je zapisano v SMS-sporočilu, ki mu je NIJZ priložil tudi spletno povezavo za prenos aplikacije.

SMS s pozivom k prenosu in uporabi aplikacije #Ostanizdrav. Foto: MMC RTV SLO
SMS s pozivom k prenosu in uporabi aplikacije #Ostanizdrav. Foto: MMC RTV SLO

Ker aplikacija že od njene najave v javnosti sproža tudi dvome in pomisleke o varovanju zasebnosti, se je po prejetem SMS-u več ljudi z vprašanji in opozorili obrnilo na pristojne institucije. Z urada informacijske pooblaščenke so sporočili, da se nanje obračajo številni posamezniki in operaterji, ki se sprašujejo, ali je pošiljanje SMS-sporočil z namenom promocije aplikacije #Ostanizdrav zakonito.

"To področje je v Sloveniji urejeno z Zakonom o elektronskih komunikacijah, ki operaterjem elektronskih komunikacij postavlja omejitve glede dopustne obdelave osebnih podatkov pri zagotavljanju storitev, npr. glede namenov, za katere lahko obdelujejo podatke svojih naročnikov in kdaj lahko pošiljajo nenaročene komunikacije," je v sporočilu za javnost zapisala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.

Omenjeni zakon sicer ne neposredno in izrecno opredeljuje možnosti za tako SMS-obveščanje, ki bi ga izvedel operater prostovoljno na pobudo NIJZ-ja. "Nadzor nad tem izvaja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS), zato informacijski pooblaščenec o zadevi dokončno ne sme presojati," je pojasnila Prelesnikova in dodala, da po njenih informacijah do prenosa telefonskih številk na NIJZ-ju ni prišlo, ampak SMS-sporočila pošilja vsak operater sam. To so zatrdili tudi na NIJZ-ju, kjer so pojasnili, da so k sodelovanju povabili vse slovenske mobilne operaterje in da pri tem niso imeli dostopa do telefonskih številk državljanov. Dodali so, da sta tudi sam prenos in uporaba aplikacije popolnoma prostovoljna.

AKOS: Ne gre za neposredno trženje

Tudi na AKOS-u so pojasnili, da neželeno komunikacijo preko komunikacijskih sistemov ureja 158. člen Zakona o elektronskih komunikacijah. "Navedeni člen ureja pošiljanje (komercialnih) sporočil samo za namene neposrednega trženja, kamor pa ni mogoče uvrstiti obveščanja prebivalstva v zvezi z obstojem in možnostjo uporabe brezplačne mobilne aplikacije, ki jo uvaja vlada z namenom varovanja zdravja njenih državljanov," so zapisali na AKOS-u.

Po mnenju agencije takšno obveščanje tako ne sodi v pravni okvir, ki ga ureja omenjeni člen, saj po vsebini ne gre za neposredno trženje, za katero bi bilo zahtevano uporabnikovo predhodno soglasje. Agencija je ob tem opomnila, da državljani sum na zlorabo osebnih podatkov s strani NIJZ-ja ali drugih institucij lahko podajo na informacijsko pooblaščenko, ki je v Sloveniji pristojna za področje varstva osebnih podatkov.

Kot omenjeno, so na uradu informacijske pooblaščenke poudarili, da interpretacija in izvajanje nadzora nad določbami Zakona o elektronskih komunikacijah spadata pod pristojnost AKOS-a. Kljub temu je informacijska pooblaščenka, ki je sicer večkrat opozorila na neustrezne pravne podlage za delovanje aplikacije, zapisala, da v kolikor pravne podlage za določeno obdelavo osebnih podatkov v zakonu ni, ta ne more biti zakonita.