Ko bo pandemije konec, bi lahko več kot pol človeštva oziroma okoli štiri milijarde ljudi živelo v revščini. Okoli 40 odstotkov novih revnih bi lahko bilo skoncentriranih v vzhodni Aziji in na Pacifiku, po okoli 30 odstotkov pa v podsaharski Afriki in južni Aziji. Foto: Reuters
Ko bo pandemije konec, bi lahko več kot pol človeštva oziroma okoli štiri milijarde ljudi živelo v revščini. Okoli 40 odstotkov novih revnih bi lahko bilo skoncentriranih v vzhodni Aziji in na Pacifiku, po okoli 30 odstotkov pa v podsaharski Afriki in južni Aziji. Foto: Reuters

Najnovejše poročilo Oxfama ugotavlja, da bi se revščina po svetu zaradi pandemije lahko povečala za od šest do osem odstotkov glede na leto 2018.

"To bi lahko boj proti revščini zamaknilo za desetletje, v nekaterih regijah, kot so podsaharska Afrika, Bližnji vzhod in severna Afrika, celo za do 30 let," piše v poročilu, ki so ga pripravili na londonskem King's College ter na Avstralski nacionalni univerzi (ANU).

20-odstotni upad prihodka kot posledica recesije zaradi pandemije bi lahko povzročil, da bo dodatnih 548 milijonov ljudi po svetu zaslužilo manj kot 5,50 dolarja na dan, kar je eden od kriterijev Svetovne banke za revščino.

"Gospodarska kriza bo morda še hujša kot zdravstvena," je po poročanju BBC-ja dejal Christopher Hoy z ANU-ja.

ZN pravi, da države v razvoju za prebroditev krize potrebujejo 2,5 bilijona dolarjev, po oceni svetovne organizacije pa je ogroženih skoraj polovica delovnih mest v Afriki.

Prihodnji teden so predvidena zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Svetovne banke in skupine G20, na katerih bo govora o odpisu dolgov za najrevnejše države, razen tistih, ki jih terjajo zasebni upniki, in povečanju sredstev, ki bodo na voljo IMF-u z vzpostavitvijo posebnih pravic črpanja, oblike mednarodne valute, ki bi lahko pomagala državam v težavah.

Predlog vzpostavitve sklada posebnih pravic črpanja v vrednosti 500 milijard dolarjev sicer blokirajo ZDA, češ da bi nekaj teh sredstev prejel Iran, poroča Guardian.

Oxfam poziva svetovne voditelje k dogovoru o svežnju za rešitev gospodarstva, ki bi pomagal državam v razvoju, bogate države pa poziva, naj nemudoma povečajo pomoč revnim državam.