Foto: EPA
Foto: EPA

Da je cepivo proti covidu-19 britansko-švedskega podjetja AstraZeneca varno in učinkovito, je odbor Evropske agencije za zdravila (Ema), pristojen za varnost, sporočil, potem ko je proučil primere krvnih strdkov po cepljenju s tem cepivom.

Manj kot uro po tem, ko je Ema sporočila svojo odločitev, je pred kamere stopil minister za zdravje Janez Poklukar. "Kot zdravnik in minister za zdravje bom vedno na prvo mesto postavljal zdravje ljudi. Zato sem pred dvema dnevoma iz previdnosti ustavil cepljenje s cepivom AstraZenece. Današnja odločitev Eme in tudi mnenje strokovne posvetovalne skupine potrjujeta, da je cepivo varno," je na popoldanski vladni novinarski konferenci dejal Poklukar.

V petek se bodo cepili tudi vodilni politiki

Minister je napovedal, da bodo cepilni centri že danes obveščeni, da v petek nadaljujejo cepljenje tudi s cepivom AstraZenece. Že jutri naj bi se tako po ministrovih informacijah začelo tudi cepljenje v državnem zboru. O cepljenju članov vladne ekipe Poklukar še ni imel informacij. Dejal je le, da to organizira NIJZ in da bo o poteku javnost seznanil vladni urad za komuniciranje.

Iz vladnega urada za komuniciranje so kmalu po novinarski konferenci ministra za zdravje sporočili, da se bodo v petek v prostorih ljubljanske izpostave NIJZ-ja s cepivom AstraZenece cepili predsednik republike Borut Pahor, predsednik vlade Janez Janša, predsednik DZ-ja Igor Zorčič in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Spet bo steklo cepljenje šolnikov

Kar zadeva nadaljnje cepljenje v vzgoji in izobraževanju, je to po besedah Poklukarja odvisno od organizacije cepilnih mest. "Ta cepljenja se praviloma zamikajo za dan ali dva oziroma na ponedeljek," je pojasnil. Podatkov o tem, ali bodo cepljenja šolnikov potekala tudi konca tedna, minister ni imel. "Cilj je, da cepljenje v vzgoji in izobraževanju, kjer je le možno, organiziramo tudi ob koncu tedna. Kajti na ta način ne obremenjujemo šolskih procesov zaradi eventualnega bolniškega staleža," je dodal Poklukar.

Po mnenju zdravstvenega ministra je bila začasna prekinitev cepljenja s cepivom AstraZeneca dokaz, da je na prvem mestu zagotavljanje varnosti in zdravja ljudi. "Menim, da je to odločitev, ki dodatno vliva zaupanje v to, da proces cepljenja v celoti obvladujemo," je dejal minister, ki ta manever vidi kot dodaten razlog, da vsi pristopijo k cepljenju.

Beović: Analiza nas lahko pomiri in pripomore k temu, da cepivu zaupamo

"Odločitev je po eni strani kar pričakovana, po drugi pa seveda dobra. To pomeni, da lahko cepljenje nadaljujemo, a je bila varnost cepiva še enkrat preverjena, in da lahko pospešimo cepljenje, ki je v trenutno prihajajočem novem valu še kako pomembno," je v Odmevih Televizije Slovenija odločitev Eme komentirala vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović.

Infektologinja je poudarila, da je Ema varnost cepiva AstraZenece preverila že drugič. "Prvič, ko je bilo cepivo registrirano, zdaj pa drugič, potem ko je bilo v Evropi in Združenem kraljestvu cepljenih že 20 milijonov ljudi. Analiza varnostnih dogodkov po tako velikem številu cepljenih, ki je bila pozitivna, ki ni ugotovila, da bi bilo cepivo posebej nevarno, nas lahko pomiri in doda k temu, da v cepivo zaupamo," meni Beovićeva.

Ema: Koristi pretehtajo morebitna tveganja

"Odbor je prišel do jasne znanstvene ugotovitve. To je varno in učinkovito cepivo. Njegove koristi pri preprečevanju covida-19 s povezanimi tveganji za hospitalizacijo in smrt pretehtajo morebitna tveganja," je povedala izvršna direktorica Eme Emer Cooke. Kot je še dejala, je odbor sklenil, da cepivo AstraZenece v splošnem ni povezano s povečanjem tveganja za trombotične dogodke ali krvne strdke.

Analizo tega cepiva so opravili, potem ko je več članic EU-ja, med drugim Nemčija, Francija, Italija, Španija, pa tudi Slovenija, ustavilo cepljenje z njim. Za to so se odločile, potem ko so se pri več bolnikih v EU-ju po cepljenju s tem cepivom pojavili krvni strdki. Večina je napovedala, da bo z odločitvijo o morebitnem nadaljevanju počakala na konec Emine analize.

Preiskava se bo nadaljevala, povezava z redkimi primeri ni povsem izključena

Kot je še sporočila izvršna direktorica Eme, so med preiskavo opazili nekaj primerov redke in nenavadne, a zelo resne motnje strjevanja krvi, kar je sprožilo bolj osredotočen pregled. "Na podlagi razpoložljivih podatkov in po dnevih podrobnih analiz laboratorijskih izsledkov, kliničnih poročil, poročil obdukcij in dodatnih informacij iz kliničnih preizkusov še vedno ne moremo povsem izključiti povezave med temi redkimi primeri in cepivom," je dejala.

Sporočila je, da bodo sprožili dodatno preiskavo teh redkih primerov in dopolnili informacijo o proizvodu. Novo opozorilo v tej informaciji bo usmerilo pozornost na možne redke učinke. To bo zdravstvenim delavcem in bolnikom omogočilo, da "bodo preprečili ali omilili kakršne koli morebitne stranske učinke", je še povedala Cookova.

Cepljenje s cepivom AstraZeneca v Veliki Britaniji. Foto: AP
Cepljenje s cepivom AstraZeneca v Veliki Britaniji. Foto: AP

Večina držav bo nadaljevala cepljenje z AstraZeneco

Več držav je po Emini odločitvi že sporočilo, da bodo nadaljevale cepljenje s cepivom AstraZenece. Med njimi so poleg Slovenije tudi Italija, Francija in Nemčija. Švedska in Norveška pa vztrajata pri prekinitvi, saj še preučujeta resne stranske učinke, ki jih je omenjala tudi Ema.

Italija bo cepljenje nadaljevala v petek. "Prednostna naloga vlade ostaja, da v čim krajšem času cepi čim več ljudi," je dejal italijanski premier Mario Draghi.

Za petek je nadaljevanje cepljenja z AstraZeneco napovedal tudi francoski premier Jean Castex. "Tudi sam se bom cepil s tem cepivom, da bi pokazal, da mu lahko popolnoma zaupamo," je dejal.

V petek bodo začele s tem cepivom znova cepiti tudi Nemčija, Bolgarija, Latvija in Litva. V slednji se bo v ponedeljek z njim v znak zaupanja cepil tudi tamkajšnji politični vrh. Irska je medtem za petek napovedala svojo odločitev o nadaljevanju. Španske oblasti pa so se odločile, da bodo cepljenje z AstraZeneco nadaljevale prihodnjo sredo.

Švedska in Norveška še preučujeta posamezne incidente

Švedska bo še za nekaj dni podaljšala prekinitev cepljenja s cepivom AstraZenece. Približno en teden po cepljenju je namreč umrla ženska, ki je bila pred tem zdrava. "To je primer krvnih strdkov v arterijah in venah ter obsežna krvavitev, to je neobičajna motnja strjevanja krvi, ki je v središču Emine preiskave," je povedala vodja oddelka za varnost zdravil na švedski agenciji za zdravila Veronica Arthurson.

Tudi norveške zdravstvene oblasti so se odločile, da še ne bodo obnovile cepljenja. Preučiti morajo namreč primere močnega imunskega odziva pri tistih, ki so bili cepljeni z njim in so razvili krvne strdke. Ekipa norveških zdravnikov je namreč že pred odločitvijo Eme sporočila, da vidijo povezavo med cepivom in krvnimi strdki pri treh ljudeh, ki so jih hospitalizirali nekaj dni po cepljenju. Eden od njih je umrl.

"Dobili smo izsledke, ki lahko razložijo klinični potek naših hospitaliziranih bolnikov," je povedal Paal Andre Holme iz bolnišnice v Oslu. Pojasnil je, da so imeli bolniki močan imunski odziv, ki je sprožil protitelesa. Ta lahko vplivajo na trombocite in tako sprožijo krvni strdek. Dejal je, da trenutno ne vidi druge možnosti, kot da je za to krivo cepivo AstraZenece. Poudaril pa je, da so to še vedno indici.

Po napovedih direktorice norveškega inštituta za javno zdravje Camille Stoltenberg bodo svojo odločitev o nadaljevanju sporočili konec prihodnjega tedna. "Ustavitev cepljenja z AstraZeneco ostaja v veljavi, dokler ne bomo imeli celovite slike razmer," je povedala.

Na Emi so povedali, da teh rezultatov v danes objavljeni oceni niso upoštevali, saj so bili objavljeni prepozno.

EK bo sprožila mehanizem za razreševanje sporov

Že prej so iz Evropske komisije sporočili, da nameravajo sprožiti mehanizem za reševanje sporov, ki ga vključuje pogodba o nakupu cepiva AstraZenece. Kot je pojasnil glavni govorec komisije Eric Mamer, Evropska komisija pripravlja pismo, v katerem bo AstraZeneco pozvala na pogovore v okviru mehanizma za reševanje sporov, ki je del pogodbe. O tem se še posvetujejo s članicami EU-ja, a želijo pismo poslati čim prej.

Kot je dodal govorec komisije za področje zdravja Stefan De Keersmaecker, pogodba obema stranema omogoča, da drugi strani pošlje povabilo k pogovorom v okviru mehanizma. Pogovori se nato organizirajo v 20 dneh po povabilu, ki je prvi korak v tem postopku. "Cilj tega postopka je, da v dobri veri pridemo do rešitve, ki bo ustrezala obema stranema," je povedal De Keersmaecker.

Evropska komisija namerava ukrepati, potem ko je AstraZeneca napovedala dobavo precej manj odmerkov cepiva, kot je bilo obljubljeno v pogodbi. AstraZeneca bo namreč od začetka leta do konca marca EU-ju predvidoma dobavila 30 milijonov odmerkov namesto 90 milijonov, za kolikor so se dogovorili v pogodbi. Za drugo četrtletje pa je napovedala 70 milijonov odmerkov namesto 180 milijonov, kolikor jih je napovedala sprva.