Foto: AP
Foto: AP

Potapljači neprofitne francoske organizacije Opération Mer Propre (Operacija čisto morje) redno čistijo morsko dno ob azurni obali (fr. Côte d’Azur). A po čistilni akciji, ki so jo imeli prejšnji mesec, jih je nekoliko zaskrbel prizor, ko so med običajnimi plastično-aluminijastimi morskimi smetmi ugledali na desetine odvrženih zaščitnih mask, rokavic in plastičnih embalaž za razkužilo.

Član organizacije Joffrey Peltier jih je priročno imenoval kot 'covidsmeti'. Glede na to, da na letni ravni v morjih in oceanih pristane 13 milijonov ton plastike, v Sredozemskem morju 570.000, se francoski okoljevarstveniki sprašujejo, kako obremenjujoči bodo odpadki pandemije za veliko lužo, ki prekriva 70 odstotkov Zemlje.

Video: čiščenja morskega dna, kjer je med običajnimi smetmi veliko zaščitnih rokavic in mask:

Indija iz dneva v dan zaznava rekordne številke novih okužb

Z objavo videoposnetka, na katerem pobirajo zaščitno opremo z morskega dna, si želijo ljudi spodbuditi k uporabi mask za večkratno uporabo in pogostejše umivanje rok, namesto uporabe rokavic. Ne pozabimo, da pandemije še ni konec, in čeprav mnoge evropske države rahljajo ukrepe, širjenje novega koronavirusa po svetu ne upada, recimo v Braziliji in Indiji, kjer imajo celo rekordne zaznave novih okužb z virusom SARS-CoV-2.

Poleg tega pa so se evropske države dobro oborožile z zaščitno opremo, samo francoska vlada ima rezerve dveh milijard zaščitnih mask za enkratno uporabo, ki vsebujejo polipropilen, zaradi česar je njihova življenjska doba po uporabi še 450 let. Veliko dlje, kot bomo živeli sami.

Nekoliko plastično stkane besede; če so Rimljani za seboj pustili kovance, mozaike in ruševine, bomo ljudje digitalne dobe za seboj pustili zaščitne maske in rokavice ter druge revolucionarne izdelke iz plastike, ki nam olajšujejo življenje, kot so plastične slamice, vrečke, palčke za ušesa ipd.

"Plastika nas ne bo zaščitila pred covidom"

Plastične rokavice in maske nam zdaj rešujejo življenje, kaj pa dolgoročno?

"Vedoč vse to … bi se kmalu lahko zgodilo, da bo v Sredozemskem morju več mask kot meduz," je dejala za Guardian Laurent Lombart iz organizacije Opération Mer Propre. Peltier pa dodaja: "Z vsemi alternativami, ki obstajajo, nas plastika ne bo zaščitila pred covidom."

Še vedno namreč ni izključena možnost, da se bo virus v Evropi jeseni znova toliko okrepil, da bo potrebno ponovno izvajanje zaščitnih ukrepov, tudi nošenja zaščitnih mask in rokavic.

Maska na vsako plažo

Podobne potapljaške akcije so se lotili v OceansAsia, hongkonški organizaciji, ki je preučila morske smeti v okolici nenaseljenih otokov Soko. "Na okoli 100 metrov dolgi plaži smo pobrali 70 mask," je opozoril Gary Stokes. Teden dni pozneje jih je morje naplavilo še 30, "in to na neposeljenih otokih," dodaja. Ker ga je zanimalo, kako dolga je lahko pot zaščitnih mask v morju, je raziskal tudi okoliške plaže, "povsod so" ugotavlja.

Hrana za živali

Ob tem dodaja, da vse te maske v morju niso le izraz človeške brezbrižnosti, kaj lahko se zgodi, da jih sunek močnega vetra odnese z obrazov ribičev ali mornarjev velikih ladij.

Maske pa tako kot plastične vrečke pomenijo neizogibni konec za delfine, kite, ribe, ki jih zamenjajo za hrano in od izčrpanosti umrejo, saj imajo polne želodce. "To so le še dodatne morske smeti. Ne boljše ne slabše, le en nov odpadek, ki ga puščamo za seboj kot zapuščino novim generacijam," pove pragmatično Gary Stokes.