Strokovnjak Borut Štrukelj. Foto: Radio Koper/Nataša Benčič
Strokovnjak Borut Štrukelj. Foto: Radio Koper/Nataša Benčič

Evropska agencija za zdravila (EMA) je objavila poročilo o povezavi med cepivom AstraZenece in pojavom krvnih strdkov. Zapisala je, da so krvni strdki zelo redek stranski pojav omenjenega cepiva in da so koristi večje od tveganj.

EMA: Krvni strdki zelo redki stranski učinki cepiva AstraZenece; koristi večje od tveganj

Odločitev EME je bila pričakovana, je za Radio Slovenija povedal Borut Štrukelj z ljubljanske fakultete za farmacijo. Potrjena je bila povezava med strdki in cepivom, je poudaril, a dodal: "Ugotovili so, da je to tako redek pojav, da prevlada varnost. To cepivo je varno. Če primerjamo s kontracepcijskimi tabletami, je tam 1100 venskih tromboz na milijon, tukaj pa je nekaj primerov na milijon. Potem lahko rečemo, da je cepivo tisočkrat varnejše, kot so neke običajne kontracepcijske tablete, pa jih ves svet uporablja že leta in leta."

Štrukelj je vesel, da Slovenija ni prekinjala cepljenja ali spreminjala strategije tako zelo kot skandinavske države. Je pa poudaril, da se na primeru te pandemije učimo sproti.

Bo Slovenija zaradi poročila EME spremenila svojo strategijo cepljenja? Ne, je za Radio Slovenija povedala Bojana Beović, vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ-ju. Slovenija je namreč strategijo pravkar spremenila, cepivo AstraZenece tako ostaja rezervirano za ljudi v starosti od 60 do 65 let.

"Seveda tega pristopa ni mogoče spreminjati vsakih nekaj dni, ker gre za logistiko na terenu, razdeljevanje cepiva, naročanje oseb na cepljenje. Ne zdi se mi smiselno, da bi kakršen koli pristop spreminjali ta hip. Verjetno ga bomo spreminjali sredi aprila, kot je bilo napovedano, skupaj z umestitvijo četrtega cepiva. Mislim, da se bodo do takrat za določene pristope odločile tudi druge evropske države. Tukaj gledamo predvsem velike evropske države, ki imajo same izkušnje s temi neželenimi dogodki," je povedala Beovićeva.

Sredi aprila bodo na mizi najbrž naslednje možnosti. Ali umik starostne meje 60 let s cepiva AstraZenece, ohranitev meje, morda pa tega cepiva sploh ne bomo več potrebovali, je poročal Radio Slovenija.

"To je sindrom, ki ga pri nas že precej poznamo"

Tatjana Lejko Zupanc. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
Tatjana Lejko Zupanc. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

Predstojnica infekcijske klinike v ljubljanskem UKC-ju Tatjana Lejko Zupanc je v Odmevih ocenila, da je izjava EME nekoliko preveč splošna. "Pač – da dobrobiti presegajo tveganja. Želela bi si malo konkretnejšo izjavo, ali so kakšne skupine, ki imajo večje tveganje in bi bilo dobro tam omejevati. To so prepustili posameznim državam," je komentirala dejstvo, da se je Združeno kraljestvo odločilo uporabo cepiva AstraZenece omejiti nad 30 let starosti, preostala Evropa pa ne.

Zatrdila je, da smo v Sloveniji na pojav morebitnih takšnih primerov stranskih učinkov, ko osebi padejo trombociti (krvničke, ki sodelujejo pri strjevanju krvi), obenem pa se pojavijo krvni strdki, pripravljeni. Čeprav bi po statistiki lahko rekli, da se bo pri nas pojavil en primer, če sploh. "To je sindrom, ki ga pri nas že precej poznamo," je povedala. Nastane namreč tudi v drugih primerih, denimo pri zelo majhnem odstotku ljudi, ki prejmejo zdravila proti strjevanju krvi. "Imamo diagnostične možnosti in poznamo kličnično sliko," je dejala.

Pojasnila je, da se simptomi zelo razlikujejo od navadnih stranskih učinkov cepljenja. Običajni stranski učinki se pojavijo takoj, navadno prvi dan, in vključujejo vročino ter lokalne stranske učinke. Pri omenjenem sindromu pa se lahko pojavijo modrice, težje dihanje, nekateri nevrološki sindromi. "To je popolnoma nekaj drugega kot običajna reakcija," je poudarila Lejko Zupanc.

Kaj pomeni odločitev Eme o cepivu AstraZenece

Poklukar: Sledili bomo priporočilom EME

Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

V pričakovanju poročila je minister za zdravje Janez Poklukar na novinarski konferenci dejal naslednje: "Odločitev EME je strokovne narave. Vsaka druga pot kot sledenje priporočilom EME bi bila neprimerna."

Ministri držav članic EU-ja so imeli zvečer sestanek, namenjen poenotenju stališč po objavi poročila EME, a sodeč po sporočilu za javnost niso sprejemali sklepov.

Minister Poklukar je zgolj napovedal, da bo slovensko strokovno skupino pozval k obravnavi sklepov in sprejetju strokovnega stališča.

Cepljenje s cepivom AstraZenece sicer v tem trenutku poteka nemoteno. Za zdaj v Sloveniji po cepljenju s cepivom AstraZenece po ministrovih besedah ni bilo zapisanih primerov s strdki, ki bi imeli pomembne posledice. "Velike države govorijo o verjetnosti zapletov ena na milijon. Torej bi v Sloveniji, če bi vse cepili z AstraZeneco, lahko pričakovali en primer," je pojasnil.

Zakaj ni enotnega seznama za cepljenje

Minister je na novinarski konferenci odgovoril tudi na vprašanje, zakaj Slovenija nima enotne evidence, kamor bi bili vpisani tisti, ki so na vrsti za cepljenje, temveč je to stvar vsakega cepilnega centra oziroma ZD-ja posebej. "V strategiji cepljenja smo uvrstili vse najvišje na sami lestvici, tudi kronične bolnike. Zato ne more biti enotnega seznama, saj jih uvrstijo osebni zdravniki, ki poznajo vsakega pacienta. Na podlagi razlogov ga uvrstijo na čakalno listo," je pojasnil Poklukar.

Dodal je, da si na ministrstvu prizadevajo ustvariti aplikacijo, ki bo dajala podporo dejavnostim v procesu cepljenja. "V zadnjih tednih smo okrepili dejavnosti v usmerjanja institucij, ki so odgovorne za obvladovanje pravilnosti izvedbe tega procesa. Procesi so se skoraj poenotili in nepravilnosti ne bi smelo biti več," je dejal minister.

Avdio: Štrukelj v oddaji Sopotnica