1. Redka izstrelitev ameriške težkonosilke – prestavljena

Cape Canaveral in Delta IV Heavy. Foto: ULA/Posnetek zaslona
Cape Canaveral in Delta IV Heavy. Foto: ULA/Posnetek zaslona

Za soboto zjutraj je bila s Cape Canaverala na Floridi načrtovana izstrelitev Delte IV Heavy (ULA), ene najzmogljivejših, najzanesljivejših, a hkrati redko videnih raket sveta. Toda nekaj je šlo narobe: odštevanje so pripeljali do zadnje sekunde, raketo prižgali, kar je kvišku puhnilo značilni ognjeni oblak. Komentator videoprenosa je že naznanil začetek poleta, nakar se je vse skupaj ustavilo.

Vodja družbe ULA Tony Bruno je na Twitterju zapisal, da je raketa v dobrem stanju. Zaustavitev je bila avtomatična, za zdaj kaže, da vzrok tiči talnih podpornih sistemih.

"Sistem je deloval, kot je treba, in zaščitil raketo ter tovor," je sporočil Bruno.

Tovor je vojaški satelit NROL-44. Vojska dodatnih informacij o satelitu ali načrtovani tirnici ni izdala, saj gre za ameriško nacionalno varnost.

Video: Posnetek dogodka

Raketa Delta IV Heavy je nazadnje poletela pred letom dni, njena kariera pa obsega 11 izstrelitev od leta 2004. Večinoma tovori vojaške satelite, izpostavimo pa lahko še prvi polet Oriona in Sončevo sondo Parker.

Proti peklenski vročini Sonca, bližje kot kdaj koli prej, najhitreje v zgodovini

Celotna družina Delta IV je naštela 40 poletov.

Najpogosteje jo uporablja prav vojska, ki ceni visoko zanesljivost. ULA je namreč doslej opravila 140 izstrelitev, čisto vse uspešno. A ta podpora se počasi maje zaradi prihoda SpaceX-ovega Falcon Heavyja, ki zmore več za nižjo ceno. Delta lahko v nižjo Zemljino tirnico ponese 29 ton tovora, težki Sokol pa 64, račun pa je nižji za kako stotino milijonov dolarjev.

Delta IV Heavy bo poletela še nekajkrat, potem pa jo bo ULA zamenjala z Vulcanom, ki je zdaj v razvoju in bo "bolj ekonomičen".

ULA je sicer skupaj s SpaceX-om pobrala smetano na zadnjem razpisu za izstrelitve tovorov ameriške vojske, opravila bo 60 odstotkov izstrelitev, SpaceX 40 odstotkov. Northrop Grumman, ki je s svojo nesojeno raketo Omega izvisel, bo razvoj dotične najbrž ustavil. Drugi osmoljenec, Bezosov Blue Origin, pa bo še naprej kuril milijarde dolarjev za Novega Glenna.


2. Mali Dolgi pohod se je spet izkazal

Vabilo bralcem

Smo kakšno pomembno novico izpustili? Vabljeni, da jo omenite in po želji tudi opišete v komentarjih pod člankom. Odprti smo tudi za kakršne koli pripombe na aljosa.masten@rtvslo.si

V nedeljo ob 4.27 po našem času je z izstrelišča Juiquan na severozahodu Kitajske poletela raketa Dolgi pohod-2D. V orbito je spustila opazovalni satelit Gaofen-9 05, sporoča kitajska državna tiskovna zadeva Šinhua. Njegov predhodnik pod številko 04 je bil izstreljen v začetku avgusta (poglavje 1).

Kitajska: Nova svilna pot je "projekt stoletja"; EU ima pomisleke

Satelit bo z ločljivostjo manj kot meter snemal površje Zemlje, posnetki pa bodo namenjeni krajinskemu in urbanističnemu načrtovanju, upravljanju kmetijstva in odzivom na naravne nesreče. Koristen bo tudi pri kitajskem projektu Svilna pot, ki je za državo izjemnega geostrateškega pomena.

Na krovu je bil še satelit Tiantuo-5, namenjen "testiranju različnih tehnologij".

41 metrov visoki Dolgi pohod-2D zmore v nižjo Zemljino tirnico ponesti 3,5 tone tovora, v sončnosinhrono pa 1,3 tone.

To je bila 51. izstrelitev rakete Dolgi pohod-2D in 344. izstrelitev raket te družine.


3. Starship SN6 prižgali, naslednji teden poskok?

Foto: Posnetek zaslona
Foto: Posnetek zaslona

Ameriško podjetje SpaceX je ta teden uspešno izvedlo statični prižig motorja na prototipu vesoljske ladje Starship, kos SN6.

Že za nedeljo je predviden polet do 150 metrov višine in nato pristanek, kot so to storili že s kosom SN5 (poglavje 3).

Praktično vsi poprejšnji kosi so dokaj klavrno končali, zdaj pa je SpaceX-u očitno steklo. Še letos naj bi sledili skoki do 20 in celo 100 kilometrov, prihodnje leto naj bi sledili orbitalni poleti.

Starship je načrtovana vesoljska ladja, zmožna ponesti več deset ljudi po Osončju. Posajena bo na raketo Super Heavy.

Video: Posnetek dogodka

To nedeljo bo podjetje predvidoma opravilo še dve izstrelitvi raket Falcon 9, eno s Starlinki, drugo za komercialne stranke.

Šestič uporabili isto stopnjo Falcona 9

V četrtek – minuli teden – ob 16.01 po našem času je SpaceX s Cape Canaverala izstrelil raketo Falcon 9, ki je v tirnico ponesla 58 satelitov Starlink in še nekaj stranskih potnikov. To je bila že 11. misija Starlink in s tem že dokaj rutinska. Posebnost tokratne misije pa je rekord večkratne uporabe raket. Prva stopnja rakete je namreč že šestič poletela in uspešno pristala. Naprava z nazivom B1049 je kariero začela leta 2018 s komercialno odpravo, še eno opravila naslednje leto, preostale štiri izstrelitve pa so bile vse Starlinkove.



4. Slovenska satelita v nebo 1. septembra ... predvidoma.

Spodaj desno izstrelišče raket Vega. Foto: Esa/Stephane Corvaja
Spodaj desno izstrelišče raket Vega. Foto: Esa/Stephane Corvaja
"Bilo je veliko presenečenje, da gre Slovenija v vesolje"

Polet evropske rakete Vega s 53 sateliti je prestavljen na 1. september, so sporočili iz izstrelitvenega podjetja ArianeSpace. Na krovu bosta tudi slovenska satelita, ki na pot v vesolje čakata že leto.

Slovenska satelita Trisat in NEMO-HD bi morala v vesolje že lani, pa je raketa Vega eksplodirala, čemur so sledile dolgotrajne ponovne priprave, ki so bile prekinjene zaradi epidemije, več poskusov to poletje pa so preprečile neugodne vremenske razmere. Nazadnje so izstrelitev Vege načrtovali za poprejšnji ponedeljek (17. avgusta), a je podjetje ArianeSpace datum prestavilo na 1. september.

Slovenski nanosatelit Trisat ima maso zgolj pet kilogramov in je v prvi vrsti namenjen testiranju robustnosti nove vesoljske elektronike, še najbolj njene odpornosti na uničujoče vesoljsko sevanje.

Slovenski mikrosatelit NEMO-HD z maso 65 kilogramov pa je poseben v tem, da bo možno z njim Zemljo opazovati interaktivno. To pomeni, da bodo lahko ob preletu zemeljske postaje v realnem času hkrati prejemali sliko s satelita in ga vodili z obračanjem okoli njegovih osi.


5. Vrnitev rakete Ariane 5

Vrnitev rakete Ariane 5. Tudi ta primerek je naletel na precej nevšečnosti. Izstrelitev rakete, ki je bila sprva načrtovana za 28. julij, so morali zaradi dodatnih tehničnih pregledov in neugodnih vremenskih razmer pozneje še trikrat preložiti. Foto: BoBo
Vrnitev rakete Ariane 5. Tudi ta primerek je naletel na precej nevšečnosti. Izstrelitev rakete, ki je bila sprva načrtovana za 28. julij, so morali zaradi dodatnih tehničnih pregledov in neugodnih vremenskih razmer pozneje še trikrat preložiti. Foto: BoBo

ArianeSpace, ki upravlja z izstrelitvami v središču Kourou v Francoski Gvajani, je epidemija novega koronavirusa še posebej prizadela. Medtem ko so nekateri drugi izstrelitveniki do neke mere še poslovali, se je Kourou za nekaj mesecev popolnoma zaprl, Ariane 5 pa odtlej ni poletela.

To se je spremenilo 17. avgusta, ko je največja evropska raketa spet prižgala svoje motorje. Uspešno: v prehodno geostacionarno tirnico je poslala tri satelite: G-30, BSAT-4b in MEV-2.

To je bila 109. izstrelitev Ariane 5 in 253. izstrelitev raket družine Ariane.

Ariane 5 je tokrat poletela v novi, izboljšani inačici, ki je zmogljivost v omenjeno tirnico dvignila za 300 kilogramov na 10,2 tone. Skupna masa tovora sicer znaša 9,7 tone.
"Polet VA253 je zaznamovala inovacija. Prvič smo v prehodno geostacionarno tirnico dostavili tri satelite z eno izstrelitvijo, in to z najzmogljivejšo inačico Ariane 5 doslej," je izjavil prvi mož ArianeSpace Stéphane Israël.

Ariane 5 se sicer bliža koncu "kariere", že prihodnje leto naj bi ga nadomestila nova raketa Ariane 6. Med poslednjimi misijami petice velja omeniti veliki vesoljski teleskop James Webb.

Video: Posnetek izstrelitve

MEV-1 med približevanjem tarči februarja. Foto: Northrop Grumman
MEV-1 med približevanjem tarči februarja. Foto: Northrop Grumman

Drugi servisni satelit

Med tokratnim tovorom je posebne omembe vreden MEV-2. To je prvi uspešni servisni satelit, namenjen vzdrževanju drugih satelitov, ki so že potrošili svoje gorivo. Nanje se priklopi, jih po potrebi usmerja, jim viša ali niža tirnico. Komunikacijski sateliti v geostacionarni orbiti so namreč velike, masivne in drage naprave. Navadno jih tik pred izpraznitvijo rezervoarja pošljejo v t. i. grobišče satelitov, tirnico nekoliko nad geostacionarno, kar je škoda, saj bi naprava lahko še lep čas delovala, le premikati se ne more več. MEV pa pride s svojo pogonsko zmogljivostjo in jim tako življenjsko dobo podaljša za pet let ali več. Da tehnologija deluje, so dokazali z MEV-1, ki je februarja letos izvedel prvo spojitev dveh komercialnih satelitov v orbiti (poglavje 4)


6. Množično izumrtje zaradi supernove?

Ponazoritev eksplozije supernove. Foto: Northwestern University/Aaron Geller
Ponazoritev eksplozije supernove. Foto: Northwestern University/Aaron Geller

Vsaj eno množično izumrtje na Zemlji bi lahko povzročila eksplozija supernove.

Raziskovalci Univerze v Illinoisu so v plasteh kamnin iz poznega devona našli ostanke rastlinskih spor več generacij, ki so se očitno pražile v ultravijolični svetlobi. To pomeni, da Zemlja ni imela ozonske plasti, ki ščiti pred nevarnim sevanjem, in to zelo dolgo. Dolgotrajen kolaps ozonskega ščita – tudi do 100.000 let – pa lahko povzroči prav eksplozija supernove.

Pri tovrstni eksploziji se sprosti ogromna količina delcev visokih energij, ki lomijo molekule. Pri tem lahko morijo živa bitja, v njih povzročajo rakaste spremembe ali pa tri medsebojno povezane atome kisika – kar je ozon – razbijejo na sestavne dele. To naj bi se zgodilo na Zemlji, in sicer nekje 359 milijonov let nazaj, piše v raziskavi, objavljeni v reviji PNAS. Krivca? Dve zvezdi, ki naj bi "počili" pri razdalji 65 svetlobnih let stran, pravijo.

V besedilu velikokrat najdemo besedno zvezo "naj bi". Avtorji se zavedajo, da teze niso dokazali. Dokaj trdno bi jo podprli, če bi v plasteh našli elementa plutonij 244 in samarij 146 – in to zdaj iščejo.

Veliko devonsko izumrtje je po dozdajšnji rekonstrukciji trajalo 20 milijonov let. V tem času je izginilo 70 odstotkov vrst. Razlage so različne, pretežno pa so povezane s podnebnimi spremembami.

Zanimivo je, da je v biotskem nemiru svojo pot končal tudi prvi kopni vretenčar, ribja dvoživka, s čimer je bil prihod vretenčarjev na trdna tla zamaknjen za 10 milijonov let. Takrat so prišli ihtiostegi, izvor vseh kopnih vretenčarjev – in s tem tudi nas. Morda je tista supernova (ali dve) s pokolom naposled omogočila obstoj človeštva.


7. FOTO: Odmev supernove, ki ga lahko vidimo

Manjši izsek supernove. Foto: ESA/Hubble & NASA, W. Blair; CC BY 4.0; Acknowledgement: Leo Shatz
Manjši izsek supernove. Foto: ESA/Hubble & NASA, W. Blair; CC BY 4.0; Acknowledgement: Leo Shatz

Kdo ve, kaj so Zemljani te ali one vrste videli pred stotinami milijonov let na nebu. Lahko si pa vsaj približno predstavljamo, če pogledamo današnje ostanke supernov. Na zgornji sliki je manjši izsek ostanka supernove; natančneje meglice Tančica.

Nahaja se okoli 2.400 svetlobnih let stran in tam pokriva zaplato neba, veliko za kar 36 polnih lun. Gre za rastoči oblak, ki se je začel širiti od 10.000 do 20.000 let nazaj, ko je na konec svoje "življenjske" poti prispela zvezda z maso okoli 20 sonc.

Širši pogled na omenjeno planetarno meglico. Foto: Digitized Sky Survey - STScI/NASA, Colored & Healpixed by CDS
Širši pogled na omenjeno planetarno meglico. Foto: Digitized Sky Survey - STScI/NASA, Colored & Healpixed by CDS


8. SKOK V ZGODOVINO: Prva živa bitja v orbito in varno nazaj

Pred 60 leti so Sovjeti izstrelili kapsulo Sputnik 5. V njej je bilo 40 miši, podgani, zajec, nekaj mušic in rastlinic, pa še dva psa: Belka in Strelka. To so bila prva živa bitja planeta Zemlja, ki so šla v orbito planeta in se varno vrnila na tla, spominja ruska vesoljska korporacija Roskozmos.

Prvi pes v orbiti je sicer bila psička Lajka na odpravi Sputnik 2. A njena pot se je predčasno končala. Odpovedalo je hlajenje, zato je umrla zaradi vročine in stresa.

Uporabljene vesoljske ladje so bili prototipi. Pridobljene izkušnje so pripomogle k razvoju pravega plovila za človeka, s katerim je kmalu zatem v vesolje in orbito kot prvi homo sapiens odšel Jurij Gagarin.

Belka in Strelka sta živeli še dolgo in imeli precej potomstva. Eden izmed mladičev je končal pri takratni prvi dami Bele hiše, Jacqueline Kennedy.