1. 50. polet Dolgega pohoda-2D

V četrtek ob 6.01 po našem času je z izstrelišča Juiquan na severozahodu Kitajske poletela raketa Dolgi pohod-2D. V orbito je spustila opazovalni satelit Gaofen-9 04, sporoča Kitajska narodna vesoljska administracija CNSA.

Satelit bo z ločljivostjo manj kot meter snemal površje Zemlje, posnetki pa bodo namenjeni krajinskemu in urbanističnemu načrtovanju, upravljanju kmetijstva in odzivom na naravne nesreče.

41 metrov visoki Dolgi pohod-2D zmore v nižjo Zemljino tirnico ponesti 3,5 tone tovora, v sončnosinhrono pa 1,3 tone.

To je bila 50. izstrelitev rakete Dolgi pohod-2D in 342. izstrelitev raket te družine.

Dober teden za SpaceX

2. Starlinki se množijo

Ta petek je podjetje SpaceX rutinsko opravilo še eno uspešno izstrelitev rakete Falcon 9. S Cape Canaverala je Sokol švignil ob 7.12 po našem času in v nižjo zemljino tirnico položil 57 satelitov Starlink ter dva ne tako slepa potnika, satelita BlackSky.

Prva stopnja je pristala na ladji Of Course I Still Love You v Atlantiku, o prestreženih kosih tovornega ščita pa ne poročajo.

To je bila deseta izstrelitev Starlinkov, ki naj bi še letos začeli ponujati satelitski dostop do medmrežja. Zdaj jih je v orbiti približno 600, konstelacija pa naj bi obsegala več deset tisoč primerkov. To še vedno skrbi astronome, saj je pri opazovanju neba precej neugodno, če ti čezenj švigajo svetli roji. SpaceX je zato tokratno pošiljko opremil s senčniki, ki zmanjšajo osvetljenost, s tem pa količino svetlobe, ki se odbije proti tlom. Koliko to koristi, bomo videli v prihodnjih tednih.

3. Prototip ladje za Mars prvič poletel

Pretekli teden je SpaceX storil še en pomemben korak naprej. Opravil je prvi testni poletek prototipa vesoljske ladje Starship s pristankom vred.

Prototip sliši na serijsko številko SN5.

Prizor je bil dokaj nenavaden. S teksaških tal se je v četrtek odlepila naprava, ki spominja na kovinski silos za žito. Z vznožja se je vil plamen enega samega motorja raptor, ki je SN5 dvignil do višine 150 metrov, ga pomaknil nekaj deset metrov naprej in ga dostavil do ciljne površine, kjer so pristanek ublažile kovinske noge. Starship je sicer obmiroval nekoliko nagnjen. Da najbrž ni šlo vse povsem po načrtih, priča nenavaden ogenj, ki se je vnel na samem motorju med poletom.

Sorodna novica Helikopter za Mars, skok Starhopperja in ruski robot v vesolju

Kljub temu je podjetje doseglo pomemben mejnik. Do zdaj je zgradilo že cel kup prototipov, ki so praktično vsi klavrno končali: eksplodirali, implodirali ... Tokratni prototip, narejen v borih nekaj tednih v šotorih sredi Teksasa, pa je opravil polet, ki ga večina konkurence tega sveta ne zmore.

Kaj sledi? Verjetno še nekaj ponovitev 150-metrskih skokov, kjer bodo zbrali pomembne podatke o obnašanju naprave. Ni nujno, da ravno s SN5. V izdelavi so že kosi za serijske številke vse do osmice. Slednja bo z nosom in zakrilci že bolj podobna pravi vesoljski ladji in opremljena s tremi raptorji, torej zmožna načrtovanega skoka do 20 kilometrov višine.

Končna različica bo imela šest raptorjev, posajena pa bo na raketo Super Heavy z 31 motorji. Z njimi naj bi leteli na oddaljene konce Zemlje, na Mesec, Mars, morda pa še dlje. Prvi orbitalni polet naj bi opravili že prihodnje leto, bolj verjetno pa še malo pozneje. Vsekakor SpaceX z razvojem zelo hiti. V zraku je vprašanje, kako primeren je ta razvojni pristop za vesoljsko ladjo s posadko.

Video: Posnetek dogodka

4. Crew Dragon z odliko opravil prvo pravo misijo

Sorodna novica Ameriška astronavta s kapsulo SpaceX uspešno pristala v Mehiškem zalivu

Nasina astronavta Bob Behnken in Douglas Hurley sta se vrnila z dvomesečne odprave na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Dol sta prišla tako kot gor: s SpaceX-ovim vesoljskim plovilom Crew Dragon. S tem se je končala za ZDA zgodovinska misija Demo-2, saj so jo prvič v desetletju opravili na povsem ameriški opremi, ki je povrhu zasebna.

Video: Odhod s postaje

Crew Dragon se je z MVP-ja odklopil prejšnjo nedeljo ob 1.35 po našem času, se od postaje oddaljil in nato večkrat prižgal motorje, ki so ga upočasnili in s tem iztirili iz orbite. Pot skozi ozračje so ublažili toplotni ščiti, poglavitni pojemek pa so zagotovila štiri padala. V Atlantik je Zmaj pljusknil ob 20.48 po našem času. Ponj so nemudoma planili reševalci, ki pa so se morali prebiti skozi gručo turističnih zijal na čolnih, ki so se tam zbrali kljub opozorilu oblasti, da je početje smrtno nevarno, tako zaradi prileta večtonske kapsule kot zaradi strupenih kemikalij, ki jih vsebuje.

Video 2: Polet proti Zemlji

To je bil prvi pristanek vesoljske posadke na vodi po 45 letih (odprava Apollo-Sojuz).

Crew Dragon so odpeljali v Nasino poslopje, kjer ga bodo temeljito pregledali, kakor tudi vse podatke, zbrane med 64-dnevno odpravo. Na tej podlagi bodo plovilo ali zavrnili ali potrdili kot za polete s posadko primerno.

Video 3: Pristanek Zmaja

Sodeč po izjavah predstavnikov Nase se je Zmaj odlično izkazal. Napovedali so že novo odpravo, Crew-2 (nič več Demo kot demonstracija ali prikaz zmogljivosti). Njeni člani bodo Shane Kimbrough in Megan McArthur (Nasa), Thomas Pesquet (Esa) in Akihiko Hoshide (Jaxa).

Konkretni Crew Dragon s te misije naj bi znova poletel naslednje leto. Vsak kos naj bi opravil do pet poletov v vesolje.

Kako zasebna je ta zasebna odprava?

Marsikoga zmoti oznaka, da je Crew Dragon zasebna vesoljska ladja, saj so tudi dozdajšnja plovila izdelala zasebna podjetja. Primer: Apollo je napravilo podjetje North American Aviation, danes del Boeinga, pa mu ne rečemo zasebna vesoljska ladja.

Sorodna novica Starship spektakularno eksplodiral, nocoj še ognjeni krst Crew Dragona

Razlika je, da je Nasa do zdaj naročila plovilo pri zasebniku, nadzorovala razvoj in izdelavo do poslednjega vijaka in vse to tudi plačala. Tokrat pa je SpaceX-u povedala, kaj od vesoljskega plovila želi, mu prepustila implementacijo tehnoloških rešitev in odštela vnaprej določeno vsoto denarja.

Izdelani Zmaj pa ni v lasti Nase, temveč ga agencija najame. Natančneje, od SpaceX-a kupi storitev prevoza v orbito, izvedbo pa prepusti podjetju, ki stvar dejansko izpelje iz svojega nadzornega središča.

SpaceX lahko Zmaja prosto trži – in to že počne. Napovedal je turistične polete v vesolje, ki naj bi se zgodili že prihodnje leto.

Podobno je z Boeingovim Starlinerjem, ki je nastal po istem postopku, a zamuja. Prvi polet z astronavti je predviden za leto 2021, Boeing pa ga bo najbrž izkoristil tudi za nabiranje turističnih novcev.

Demo-2 je bil tudi prvi polet na Mednarodno vesoljsko postajo od leta 2011, ki ga ni izvedla ruska vesoljska korporacija Roskozmos.

In Roskozmos nad tem očitno ni navdušen, saj ob vrnitvi Crew Dragona ni izrekel pričakovane čestitke, kot je to v navadi. Še več, prvi mož korporacije Dimitrij Rogozin, ki je bil do zdaj zelo oster do ZDA in podjetja SpaceX, je prakso nadaljeval v tokratnem intervjuju za medij RIA Novosti. Več v spodnjem poglavju.

5. Rogozin ošvrknil mednarodne partnerje, napovedal ruski raketoplan

Predsednik Roskozmosa Dimitrij Rogozin je v novem intervjuju napovedal odločilna leta za ruski vesoljski program, razgrnil nekaj visokoletečih načrtov, ošvrknil mednarodne partnerje naznanil hud boj za tržni delež izstrelitev.

Za začetek: Rogozin je napovedal vrnitev ruskih raketoplanov.

Rusija že ima izkušnje z raketoplani, kot Sovjetska zveza je v 80. letih prejšnjega stoletja razvila raketoplan Buran in ga dejansko spravila v nebo. Toda kaj kmalu zatem je dobil nepovratno vozovnico v hangar.

Rogozin je zatrdil, da Burana niso pokončali vratolomni stroški, temveč pomanjkanje vodstvene vizije.

"Po avtomatskem poletu Burana nihče ni vedel, kako napravo uporabljati naprej. Težava je bila sistematično pomanjkanje strategije in dolgoročne vizije pod vodstvom Gorbačova. Nihče ni pripravil drugega ali tretjega koraka."

Zdaj pa Roskozmos pripravlja drugačen načrt, ki bo "neprimerljivo cenejši". Buranu podobno vesoljsko plovilo, ki bo lahko pristajalo na letališču, vendar bo pametno vpeto v ruske modularne načrte za supertežko raketo, je dejal Rogozin. To nekoliko spominja na ruski načrt manjšega raketoplana Kliper, ki je nasedel na začetku tisočletja.

Video: Nekaj posnetkov Burana

V intervjuju je posebej poudaril potrebo po samozadostnosti Rusije na področju raziskovanja vesolja. "Delo s partnerji je dvorezen meč. Po eni strani pridobiš nekaj znanj in kompetenc, toda po drugi strani – kot nam kaže projekt ExoMars – zaostajaš." Rogozin je poudaril, da je Rusija za evropsko-rusko odpravo na Mars pripravila vse potrebno, nakar je epidemija zaustavila dela na evropskem delu. "Iskreno povedano, užaljen sem. Vse smo pripravili in vse opravili. Raketa čaka, razvili smo pristajalnik Kazačok, vse tehnične ovire smo odpravili. Mi smo bili povsem pripravljeni za izstrelitev proti Marsu. Če bi misijo izvajali sami, ne dvomim, da bi že poleteli."

V isti sapi je pohvalil Kitajsko, s katero pripravlja poglobljeno sodelovanje, še posebej v okviru raziskovanja Meseca s posadko. Ameriški program Artemis je pač – ameriški –, je zatrdil Rogozin, preostali sodelujoči so podrejeni. S Kitajsko pa se dogovarja za povsem enakovredno sodelovanje pri pošiljanju ljudi na Luno in postavljanju postojanke. Jeseni se bo sešel z vodjo kitajskega CNSA-ja in se dogovoril za podrobnosti.

A tudi ruski vesoljski program ni cepljen proti nihanju politične podpore. Finančno ministrstvo Ruske federacije je predlagalo rez v proračun Roskozmosa, vreden 60 milijard rubljev (700 milijonov evrov). Ker obstoječi proračun znaša 176 milijard rubljev (dve milijardi evrov), bi korporacija ostala brez tretjine sredstev. To pod vprašaj spravlja večino Rogozinovih visokoletečih napovedi, tako starih kot svežih. "Res ne vem, kako delati pod takšnimi pogoji." Od zakonodajalcev bo zahteval, naj proračun zvišajo, in če se to ne zgodi, naj sami povedo in podpišejo, česa točno Rusija ne potrebuje.

Med drugim je napovedal večkrat uporabno raketo na metan, ki da bo cenejša in boljša od Muskovega Falcona 9. "Razvijamo raketo na metan, ki bo nadomestila Sojuz-2," je izjavil in dodal, da bo prva stopnja lahko poletela stokrat. "Seveda gledamo, kaj počnejo naši ameriški kolegi. Ampak naši inženirji bodo ubrali bližnjico in ne bodo ponavljali napak, ki jih delajo v SpaceX-u, in jih prehiteli."

"Naša raketa ne bo le napol večkrat uporabna, kot SpaceX-ova, ampak res večkrat uporabna."

Rogozin je sicer pred meseci izrazil dvome o večkratni uporabnosti raket (poglavje 3).

Crew Dragon ga ne prepriča. "Dejstvo, da se je Crew Dragon pojavil, da je prestal preizkus, če seveda olupimo vso ameriško propagando, da so vodilni na svetu ... Zakaj naj bi sploh bili voditelji? 10 let jih ni bilo nikjer, zdaj pa naposled letijo kot mi. Pa naj letijo tako hitro kot mi. Mislim, da Crew Dagon ni sposoben triurnega poleta na MVP." Zmotil ga je pristanek, ki je bil "precej surov", poleg tega pa dejstvo, da Zmaj pade v morje in ne na tla. Rusija medtem razvija večkrat uporabno vesoljsko ladjo Orel, ki bo lahko pristajala na tleh, je spomnil.

Nekaj dodatnega o Orlu so razkrili v mediju TASS. Glavni inženir je zatrdil, da bodo astronavti v Orlu lahko potovali do Lune, Marsa in celo do asteroidnega pasu. Do tega bo sicer potrebna integracija v širšo vesoljsko ladjo, je dodal.

Prvi polet Orla brez posadke je predviden za leto 2023 (dve leti za prvim Artemisom), prvi polet na Luno pa leta 2028.

Rogozin je za konec napovedal obuditev raziskovanja Venere. "Venera je vedno bila ruski planet, samo sovjetske sonde so tam pristale. Mislim, da je Venera zanimivejša od Marsa." Želi si nič manj kot spraviti vzorec prsti Venere na Zemljo.

Roskozmos se o naslednji misiji na Venero dogovarja z Naso. To je Venera-D, izstrelitev je predvidena za leto 2027. Toda ruska stran za zdaj nima zagotovljenega financiranja, piše RIA Novosti. Rogozin tudi ne ve, ali bi zgoraj omenjena pridobitev vzorca planeta potekala prav v sklopu Venere-D ali drugem, poznejšem podvigu. V vsakem primeru bi najraje videl, da Rusija projekt izvede sama.

A glede na težave s financiranjem, ki je nezadostno že za obstoječe načrte (Orel, Angara, večkrat uporabne rakete in supertežka nosilka ...), je izvedba pod precejšnjim vprašajem. Sploh če bo Rusija res rezala vezi z ZDA in Evropo.

Nauka znova prestavljena

Izstrelitev novega ruskega modula Mednarodne vesoljske postaje, imenovanega Nauka (rus. znanost), je spet prestavljena, tokrat na leto 2021, je prek Twitterja sporočil Roskozmos. Modul sicer zamuja že desetletje, a naj bi naposled meso postal. Za dokončno integracijo bo potrebnih kar 11 vesoljskih sprehodov. Vsekakor Rusija namerava v tem desetletju na MVP priklopiti še kar nekaj novih modulov. In jih morebiti, ko bo MVP-ja konec, odklopiti in s tem ustvariti svojo postajo.

6. Uničenje v libanonski prestolnici

Prejšnji teden je Bejrut, prestolnico Libanona, stresla silovita eksplozija. Zahtevala je najmanj 157 življenj in poškodovala več kot polovico Bejruta. Po navedbah libanonskih oblasti je eksplozijo povzročil požar v skladišču z 2750 tonami amonijevega nitrata, od nedavnega pa dopuščajo tudi možnost napada.

Posledice eksplozije je na fotografijo ujel ruski satelit Kanopus-V.

Na svojstven način je uničenje opazoval evropski satelit Copernicus v sodelovanju s singapurskim observatorijem in Naso:

7. Struge na Marsu zaradi ledenikov?

Najširše sprejeta rekonstrukcija preteklosti Marsa pravi, da je davno tega bil vlažen, topel, rek in morij poln planet. To sklepajo iz geoloških ostalin, ki naj bi bile delo tekočine, pa mineralov, ki nastajajo v prisotnosti vode, ne nazadnje ostankov H₂O-ja v tleh in na polih.

Nova geološka raziskava, izdelana na Univerzi v Britanski Kolumbiji, pa se s tem ne strinja.

Avtorji raziskave pravijo, da so struge nastale pod pritiskom – ledenikov.

Raziskava je objavljena v Nature Geoscience.

Avtorji so primerjali sledi ledenikov na Zemlji s strukturami, ki jih najdemo na Marsu. V računalniško bazo podatkov so vnesli okoli 10.000 marsovskih strug. Algoritem je povedal, da so najbrž ostaline vode, ki navadno teče pod ledeniki, in ne večjih rek.

V korist scenariju govori tudi dejstvo, da je bilo Sonce takrat manj dejavno kot danes in je posledično Mars manj ogrevalo.

Hipotetično marsovsko življenje, ki bi lahko nastalo pred slabimi štirimi milijardami let, ima v tem primeru še več možnosti za ohranitev, zatrjujejo avtorji. Mars je namreč izgubil magnetno polje, ki ščiti pred škodljivim Sončevim sevanjem, vlogo pa bi lahko ponekod prevzel ledeni oklep.

Iščoč ostanke življenja je sicer pred kratkim proti Marsu krenil Nasin rover Perseverance, ki bo preverjal dno nekdanjega kraterja Jezero, v katerega se je po navedbah Nase izlivala reka. Svoje koščke sestavljanke bosta poskušala dodati arabski orbiter Marsovsko upanje in kitajski Tianven-1.

Mimogrede, izstrelitelj roverja Perseverance, podjetje ULA, je pravkar izdal videoposnetek prvega dela postopka:

Pri Marsu že prisotni orbiter MAVEN (Nasa) pa je posnel marsovsko ozračje ponoči, ko sveti v ultravijolični svetlobi. (Spremljajoča raziskava je objavljena v Journal of Geophysical Research.) Več o njej tukaj.

Video:

Tudi Evropska vesoljska agencija Esa je pristavila lonček povečanega zanimanja za Mars. Njen satelit ExoMars TGO je poslal nekaj razglednic.

8. Še nekaj utrinkov repatice

Komet C/2020 F3 Neowise se je poslovil iz vidnega polja človeških oči, ga pa nadobudni fotografi še vedno ujamejo v objektive. Bralci MMC-ja so pretekli teden poslali še nekaj posnetkov, dostopnih spodaj v galeriji.

Tri galerije so se nabrale v prejšnjih tednih (prva, druga in tretja), posnetki se najdejo tudi na forumu Vesolje.net in spletni strani opazovalnice Črni Vrh.

Morebitne ta teden prispele fotografije bomo objavili v galeriji prihodnji konec tedna (na aljosa.masten@rtvslo.si).

9. SKOK V ZGODOVINO: Gagarinov naslednik v nebo

6. avgusta 1961 je v vesolje poletel drugi ruski kozmonavt, German Stepanovič Titov. Kapsulo Vostok je iz Bajkonurja v vesolje ponesla istoimenska raketa, odprava pa se je imenovala Vostok 2. Titov je v nasprotju z Jurijem Gagarinom, prvim človekom v vesolju in orbiti, vesoljsko plovilo nekaj časa tudi ročno upravljal. Naletel je na nekaj težav: zgrabila ga je slabost, zaradi napake na grelcu je temperatura padla na nekaj stopinj nad ničlo, med vrnitvijo v ozračje pa se povratna kapsula nekaj časa ni želela ločiti od oskrbovalnega modula. Polet je bil kljub temu velik uspeh. Titov je postal prvi človek, ki je preživel več kot 24 ur v vesolju. Zemljo je obkrožil 17-krat. Američani so potrebovali še dve leti, da so lahko opravili tako dolgega (misija Mercury 9).

Titov do danes ostaja najmlajši človek, ki je poletel v vesolje s 26 leti. Tako kot Gagarin je ostal pri samo enem poletu.

Video 2: Sovjetsko poročilo o dogodku

10. Izpostavljena komentarja