Znanost in tehnologija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.9 od 33 glasov Ocenite to novico!
Znanost in tehnologija
Si upate napovedati, katere podobe bodo na takšni fotografiji naslednje leto? Torej, teme najbolj branih štirih novic leta 2017? Foto: EPA, Nasa, Jaka Tušek/Nature/LAHDE, Kemijski institut
       Na MMC-ju se novih spoznanj v letu 2016 veselimo in upamo, da jih bomo odkrivali skupaj z vami. Tudi z vašimi predlogi in kritikami, za katere vas prosimo v komentarjih pod člankom. Za vaše mnenje, naj bo dobro ali slabo, se najtopleje zahvaljujemo.       
G11.2-0.3
G11.2-0.3 meglica, za katero so mislili, da je nastala v eksploziji supernove leta 386, tisti, o kateri so poročali Kitajci. Izkazalo se je, da to ne drži. Fotografija je Hubblova v optični in rentgenski svetlobi. Na sredini oblaka prahu in plinov se skriva nevtronska zvezda. Foto: NASA/CXC/NCSU/K.Borkowski et al; DSS
grenlandski morski pes
Letos so našli 400 let star primerek grenlandskega morskega psa. To je najstarejši vretenčar na svetu. Foto: Wikipedia
Planet devet, Planet nine
Umetnikov pogled na to, kako bi bil Planet devet lahko videti. Znanstveniki menijo, da bi bil lahko podoben Neptunu, le precej bolj leden. Foto: Caltech/R. Hurt (IPAC)
carski rez
Rojstva s carskim rezom vplivajo na človeško evolucijo. Foto: Reuters
CO2
Vizualizacija izpustov ogljikovega dvokisa, toplogrednega plina, po celotni Zemlji. Tudi zaradi njega nam je vse bolj vroče. Foto: NASA Goddard Space Flight Center/K. Mersmann, M. Radcliff
Splet
Medmrežje je bilo še v prejšnjem desetletju deležno relativno malo regulacije. Na njem se je lahko govorilo in počelo skoraj vse brez prevelikih bojazni po državni intervenciji ali kazni. Ta doba je že skoraj povsem minila. Tudi Slovenija ima tovrstne težnje, vključujoč zadnji predlog zakona, ki bi - sprejet v predlagani obliki - priprl vrata za cenzuro. Foto: BoBo
Srce
V bioreaktorju, "proizvedeno" utripajoče srce. Vse več organov se da vsaj do neke mere vzgojiti v laboratoriju. Foto: Bernhard Jank, MD, Ott Lab, Center for Regenerative Medicine, Massachusetts General Hospital
Rosetta
Trenutek, ko je ugasnila Rosetta. Foto: Esa
Magnetar
Računalniška vizualizacija 20-kilometrskega magnetarja, ki okoli sebe poganja 141 bilijonov kilometrov velik vesoljski vihar. Foto: Nasa/Goddard
YouTube, smernice
YouTube in druga digitalna družbena omrežja so v zadnjem letu okrepila svoj nadzor nad vsebinami. Foto: Youtube

Dodaj v

Najbolj brani članki leta 2016 iz sveta znanosti in tehnologije

Najbolj vas je zanimalo ...
1. januar 2017 ob 16:56
Ljubljana - MMC RTV SLO

Katere zgodbe ste na sekciji Znanost in tehnologija najraje brali leta 2016? Najbolj so vas (in nas) zanimali evolucija človeka, odkritje težnostnih valov in napredek slovenske znanosti.


Preteklo leto so zaznamovali številni znanstveni in tehnološki presežki. Spodaj je seznam tistih, ki ste jim cenjeni bralci MMC-ja sami namenili največ pozornosti.

Najbolj brano leta 2015
Najbolj brano leta 2014
Najbolj brano leta 2013

20. Kitajska dokončala največji radijski teleskop na svetu
Azijska velesila se je zavedela, da je vesolje prihodnost. Analizirali so ZDA in ugotovili, da je stari ameriški program Apollo izjemno pozitivno vplival na družbo kot celoto. Takšnih učinkov si zdaj želi tudi Kitajska. Odprla je gejzir, ki napovedi vesoljskih odprav divje bruha. Nekaj jih je opisanih v tem članku. Že letos dokončani podvigi pa so: največji radijski teleskop na svetu, obuditev največjega letala na globli, izstrelitev prvega kvantnega komunikacijskega satelita in postavitev lastne vesoljske postaje. Pospešeno se pripravljajo na robotsko raziskovanje Lune, iščoč predvsem rudnine in zaloge vodnega ledu. Medtem ko ZDA razmišljajo o raziskovanju oddaljenega Marsa, jim Kitajci hočejo "pred nosom" kolonizirati pomembne točke na Mesecu. Kot smo že zapisali: nova vesoljska tekma se ni začela. Je že v polnem teku. Z novim predsednikom ZDA morda še toliko bolj.

19. Na testu: HTC 10. Čista desetka
Leto 2016 je MMC obogatilo z novo serijo člankov 'Na testu', kjer se novinarja Vladimir Milovanović in Gregor Cerar posvečata ocenjevanju potrošniške elektronike. Kot kaže tale članek, je mobilni telefon HTC 10 požel njuno navdušenje – in obžalovanje, da je "vrhunska" tudi cena.

18. Na testu: Ali lahko Applova "črna ovca" postane nova uspešnica?
Applovi izdelki, čeprav jih je zgolj peščica, po svetu veljajo za tržne uspešnice. "Črna ovca" je bil medijski predvajalnik Apple TV. Toda četrta generacija te naprave naj bi to spremenila. Morda res.

17. Znanstveniki korak bližje "eliksirju življenja"
Nekateri vretenčarji živijo stoletja, drugi zgolj prgišče let. Vprašanje, zakaj eni ostarijo in odmrejo precej prej kot drugi, je na mestu. Ne nazadnje se v telesu celice nenehno znova "rojevajo" in tudi staro telo je polno mladega tkiva. Kaj sproži nenaden in nepovraten proces deterioracije? Znanstveniki odgovor iščejo na miših, in kot kaže, so košček našli. Nekaj glodalčjim primerkom so začeli odstranjevati t. i. senescentne celice; tiste, ki so se prenehale deliti. Izid: do od 17 do 35 odstotkov daljše življenje. To še ni vse: v nekem drugem poskusu malo prej so starejšim mišim vbrizgavali kri mlajših in dosegli pomlajujoče učinke. Vampirska terapija?

16. V laboratoriju vzgojili utripajoče človeško srce
Tkivno inženirstvo oz. gojenje organov v laboratoriju je zadnja leta v velikem razmahu. Strokovnjaki v belem proizvajajo vse od človeških penisov do manjših različic možganov, jeter, nekatere preprostejše, kot sta denimo mehur in nožnica, pa so že davno uspešno vsadili v ljudi. Srce, neutrudna mišica, ki bije vse od 22. dneva po spočetju pa do smrti, spada med zahtevnejše izzive. Do dneva, ko bodo medicinci kot solate gojili personificirana nadomestna srca, je še zelo daleč. Vsekakor pa se nezadržno bliža, tudi s tem zadnjim poskusom, v katerem so vzgojili primitiven, a utripajoč primerek.

15. Se s Trumpom ZDA vračajo na Mesec?
Odločitve, ki jih bo o najpomembnejši vesoljski agenciji sveta sprejemal prihodnji predsednik ZDA Donald Trump, utegnejo zaznamovati njeno delo za naslednjih 50 let. Mars ali Mesec? Vesoljska postaja ali kolonija? Zasebne ali javne rakete? Predvsem pa, orožje v vesolju - da ali ne? Konflikt s Kitajsko se izrisuje.

14. Planet, ki bi lahko podpiral življenje, kar pri najbližji sosednji zvezdi
Zemlji se je posrečil galaktični zadetek na lotu. Eksoplanet, ki bi morda lahko podpiral razvoj življenja, je kar njen najbližji sosed. Kroži okoli rdeče pritlikavke Proksima Kentavra 4 svetlobna leta stran. Naj navdušenje ne bo prehitro; za zdaj je o njem znanega malo. Zgolj to, da možnost razvoja življenja tam ni izključena. Vseeno obeta, zato vznikajo številne misije za proučevanje - več tukaj. Področje planetov zunaj Osončja nasploh bujno raste. Dva zelo zanimiva primerka sta le 39 svetlobnih let stran, celotni katalog pa je letos dobil kar tisočerico novih vnosov.

13. So "nova" pravila YouTuba cenzura ali zgolj legitimna poslovna odločitev?
Odločitev YouTuba, da ustvarjalce vsebine začne obveščati o demonetizaciji njihovih videoposnetov, je sprožila divji val kritik in očitkov o cenzuri. Druga stran poudarja, da je odziv čisto pretiran, in opozarja na osnovno naravo YouTuba - to je zasebna družba, ki lahko služi denar na način, ki si ga sama izbere. Vseeno je to še en korak iz dobe svobodnega, prostega medmrežja naproti vse bolj reguliranemu in omejenemu.

12. Carski rez že vpliva na človeško evolucijo
Teorija evolucije Charlesa Darwina že davno ne velja več za človeka. Nič več ne preživijo zgolj najbolj prilagojeni, saj za neprilagojene ali hendikepirane družba poskrbi. Tako se ohranijo in naprej širijo tudi njihovi geni. Dogajanje se očitno pozna tudi pri porodih. Zaradi carskega reza preživijo ženske, ki bi zaradi preozkega medeničnega dna sicer pri porodu umrle. Carski rez torej vpliva na človeško evolucijo.

11. Dokazi se kopičijo: se na robu Osončja skriva deveti planet?
6 proti 4. Takšne so možnosti, da je družinski album Osončja nepopoln. Daleč za orbito Plutona naj bi se skrival še neodkrit planet z maso desetih Zemelj in obsegom Neptuna, je nakazalo več študij zadnjih let, dokazi pa se kar nalagajo. Zdaj poteka intenzivno iskanje z več teleskopi sveta. V dveh letih naj bi izvedeli, ali Planet devet res obstaja ali ne. Za zdaj je gotovo le to, da se je nekaj zelo masivnega poigralo s krožnicami oddaljenih ledenih teles Sončnega sistema.

10. 20-kilometrski magnet poganja 141 bilijonov kilometrov velik vesoljski vihar
Nevtronske zvezde spadajo med najbolj čudaške stvari vesolja. Velike so od 10 do 20 kilometrov, pa vsebujejo za kar dve naši Sonci mase. Če bi se po nekem čudnem naključju znašli zgolj pet metrov od površja takšne krogle, bi nanjo padli s hitrostjo več milijonov kilometrov na uro. Trk pa bi bil tako silovit, da bi kosti in meso nemudoma razbil vse do atomov in še dlje. So najgostejše stvari, ki jih še lahko vidimo - z malo več mase se spremenijo v črne luknje. Astronomi so našli svež primerek nevtronske zvezde, ki je še bolj čuden. Proizvaja tako močno magnetno polje, da bi atome vašega telesa - če bi se znašli v bližini - nemudoma poravnal po silnicah in iznakazil do neprepoznavnosti. Ta 20-kilometrski magnetar s svojim magnetnim poljem poganja tako veliko vesoljsko nevihto, da bi vanjo lahko stlačili stotisoče Osončij.

9. Lovec na komete Rosetta odšel v zgodovino
Esina misija Rosetta je leta 2014 poskrbela za daleč najbolj brano novico rubrike s prvim pristankom na kometu. Zdaj, po 12 letih podenja po Osončju in dveh letih pri repatici, se med najbolj brane vrača s kar tremi članki. Ne nazadnje zato, ker je podvig izpred dveh jeseni ponovila in poskrbela za še drugi pristanek na ledeni grmadi, ki leti s hitrostjo 50.000 kilometrov na uro. Pa tudi zato, ker so izgubljenega malega robotka Philae, ki se je proslavil leta 2014, najprej dokončno pokopali, tik pred koncem misije pa jim je skrivnost njegovega izginotja uspelo razrešiti. Ni še vsega konec: zbrani znanstveni podatki ostajajo. Morda bomo o nastanku Osončja in izvoru organskih snovi na Zemlji še kaj novega izvedeli.

8. Našli grenlandskega morskega psa, ki bi bil lahko star 400 let
Skrivnost dolgoživosti? Zakaj lahko tale grenlandski morski pes živi kar 400 let, človek pa se mora posloviti v povprečju pri 65 letih? Morda razlog tiči v počasnosti, saj ti psi rastejo le okoli centimeter na leto in spolno zrelost dosežejo šele pri 150 letih starosti. Vsekakor je avgusta odkriti primerek najstarejši znani vretenčar na svetu. Spada med ogrožene vrste.

7. Zakon, ki "odpira vrata cenzuri interneta"
Živimo v času, ko države svoj primež nad medmrežjem iz leta v leto zgolj krepijo. Jasno je, da t. i. zlate dobe med letoma 1995 in 2010 nikoli več ne bo. Tudi Slovenija se prepušča toku. Drži, da je medmrežje v naši državi v primerjavi z večino sveta zelo svobodno in odprto, toda sveži predlog zakona o elektronskih komunikacijah kaže težnjo k cenzuri. Sporne določbe, ki odpirajo vrata blokiranju neželenih vsebin, so sicer na ministrstvu za javno upravo po pisanju medijev in opozorilih stroke umaknili. Ostajajo pa tiste, ki načenjajo načelo nevtralnosti medmrežja. Zakon seveda vsebuje še marsikaj, zato lahko vedoželjni preverijo, kaj vse nameravajo dvladajoči določiti. In se sami odločijo, kaj je zanje kot državljane dobro ali slabo.

6. Supernova, ki naj bi jo Kitajci videli leta 386, izbrisana iz zgodovine
Supernove spadajo med najsilnejše, najsvetlejše eksplozije vesolja. Skozi zgodovino so jih astronomi imeli priložnost z golim očesom opazovati vsakih nekaj stoletij. En takšen superluminozen dogodek so kitajski astronomi opazili leta 386. Sodobni so ga povezovali s točno določenim, ogromnim oblakom plina in prahu, domnevnim ostankom smrti te zvezde. Nova opazovanja pa so to supernovo izbrisala iz zgodovine. V vsakem primeru so posledice supernov navadno vizualno privlačne. Galerija je na voljo tukaj.

5. Video: Najnatančnejši posnetek toplogrednih plinov in tajajoče se Arktike
Ledeni oklep Arktike se vse bolj šibi. To je lepo vidno z dolgoletnih satelitskih opazovanj Nase. Na to vpliva globalno segrevanje, ki je dejstvo. Pomembno vlogo igra ogljikov dvokis, katerega prisotnost v atmosferi je prav tako s sateliti merila Nasa. Na podlagi meritev je javnosti ponudila lično animacijo. Še eno dejstvo: lansko leto je bilo najbolj vroče, od kar se sistematično meri temperaturo, letošnje pa bo predvidoma rekord podrlo. Koliko ima še človeštvo možnosti, da trend obrne? Kaj pomeni pobezljani učinek tople grede, nam kaže primer zemljine "sestre", sosednje Venere ... Znanstveniki se trudijo iskati načine, kako CO2 loviti iz ozračja in ga koristno uporabljati. Kanadski so naredili prvi korak k pridobivanju goriva iz tega toplogrednega plina.

4. Slovenski znanstveni uspeh: do 50-odstotno zmogljivejše baterije
Alternativa kurjenju fosilnih goriv, pomembnega izvora CO2-ja, je električna energija. Če v omrežje priteče iz jedrske ali hidroelektrarne, seveda, ne iz termoelektrarne na premog. Ena izmed težav električnega omrežja je v tem, da se ogromno električne energije izgubi. Elektrarne v omrežje ves čas pošiljajo elektriko, a če na drugi strani ni ustrezne količine porabnikov, izzveni v prazno. Mogoča rešitev so baterije, ki bi odvečno energijo ujele in shranile. Toda za zdaj niso dovolj poceni in zmogljive, da bi lahko bile realna alternativa za množično porabo. Znanstveniki že dolgo iščejo načine, kako v isto prostornino in za vsaj podobno ceno shraniti več. To počnejo tudi na slovenskem Kemijskem institutu, kjer so letos našli način, kako litij-ionskim akumulatorjem do 50-odstotkov povečati energijsko gostoto. Za zdaj pa ni ravno poceni, pot do množične proizvodnje ostaja dolga.

3. Slovenski raziskovalci izdelali prvi prototip elastokaloričnega hladilnika na svetu
Hladilnik je naprava, ki določenemu prostoru ali predmetu toploto odvzema in jo odvaja drugam. Hladi svojo notranjost, greje pa sobo, v katero je postavljen. Medij za prenos toplote so navadno stisnjeni plini v hladilnikovem drobovju. Navadno so toplogredni, in to precej bolj od ogljikovega dioksida. Pred leti so Američani našli način, kako toploto učinkovito prevajati brez plinov - s krčenjem in raztezanjem kosa kovine. Na ljubljanski fakulteti za strojništvo so na podlagi te tehnologije izdelali prvi prototip. Dokazali so, da je že v tej fazi najmanj tako energetsko učinkovit kot navadni hladilniki, potencialno - skozi nadaljni razvoj - pa še bolj.

2. Zgodovinsko odkritje gravitacijskih valov
Do zdaj smo lahko zgolj s svetlobo zaznavali, kaj se dogaja daleč od nas - tujih zvezd pač ne moremo vohati ali slišati, kaj šele tipati. Le fotoni nas obveščajo, kaj je tam, čez devet dolin in devet svetlobnih let. Zdaj pa ima človeštvo na voljo še en način "videnja" vesolja - gravitacijske valove. Napovedal jih je Albert Einstein pred stotimi leti, prav letos pa jih je observatorij LIGO prvič zaznal. Težnostno je videl dogodek, ki bi sicer vekomaj ostal človeštvu neznan - združitev dveh črnih lukenj nekje v galaktični bližini. Silen trk je okoli sebe valovito krčil čas in prostor, način, kako sta se dimenziji spreminjali, pa je zemeljskim znanstvenikom razkril, kaj se je zgodilo. Poleti je LIGO našel še en primer združitve črnih lukenj. Toda ta observatorij je na zemeljskih tleh, kjer je veliko seizmičnega šuma, zato je omejen. Esa medtem v vesolju, kjer je veliko tišje, gradi observatorij Lisa, ki veliko obeta. V vsakem primeru je odkritje zelo verjeten kandidat za naslednje Nobelove nagrade. Kot je za podkast Številke povedal astrofizik Andrej Čadež: "Ko se bo okno gravitacijskih valov popolnoma odprlo, bo prišel vihar."

1. Praljudje so se parili s skrivnostno, neznano vrsto
Čudna so pota človeška. Naša evolucija je zapletena, in to zato, ker ni štafeta. Ni ene linije, kjer so si vrste in podvrste podajale nasledstvo vse do dandanašnjika. Zelo različne različice človeka so obstajale vzporedno, se mešale in spet razcepljale kot reka z ducati rokavov. Za marsikaterega izmed meandrov se je izgubila vsakršna sled. Znanstveniki jih odkrivajo prek fosilnih ostankov, ki so redki, in s pomočjo analize DNK-ja. Vsako toliko naletijo na drobce dednine, ki ne pripadajo homo sapiens sapiensu. Bralci MMC-ja ste absolutno prvo mesto po branosti namenili novici o odkritju sledi, ki kaže, da so se praljudje parili s še eno skrivnostno, neznano vrsto. S kom, naj bi izvedeli v prihodnjih letih. Pa tudi to, ali smo ljudje res potomci ene same, male skupine ljudi, ki se je iz Afrike izselila pred približno 60.000 leti in se razširila po vsem svetu. Zanimivo bo.

Na MMC-ju se novih spoznanj v letu 2016 veselimo in upamo, da jih bomo odkrivali skupaj z vami. Tudi z vašimi predlogi in kritikami, za katere vas prosimo v komentarjih pod člankom.




Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
veleum77
# 01.01.2017 ob 17:00
JUHU Visoko skačem v zrak za znanstvene-tehnološke članke.
bori
# 02.01.2017 ob 00:23
Najboljši so trikotni kvadrati z anteno na sončne celice ki rastejo v našem tropskem pasu.
G.Bruno
# 01.01.2017 ob 17:21
veleum77
Včasih je treba brat odgovore na vprašanja.

http://www.rtvslo.si/novice/komentarji/7
921810
G.Bruno
# 02.01.2017 ob 11:40
bori
Najboljši so trikotni kvadrati z anteno na sončne celice ki rastejo v našem tropskem pasu.

To je samo hipotenuza. Ampak ne vem zagotovo. Na tem področju sem lakaj.
rastislav
# 01.01.2017 ob 20:45
tsinamuh0
Nobena od teh novic ne kritizira našega načina življenja, ne posega v nobenem smislu v obstoječo ideologijo.
Mogoče je temu tako ker more biti znanost objektivna in kakršnokoli mešanje ideologije v znanost vzbuja upravičen dvom v njeno objektivnost.

Novica, ki si jo predlagal govori nevarnostih kajenja. Ampak to da kajenje povzroča mutacije v celicah ni ravno novo odkritje kakor tudi ni novo odkritje da se te mutacije prenašajo med delitvijo celic. Škodljivi učinki kajenja so sicer resen problem, ni pa to ravno najnovejše odkritje, se ti ne zdi?
tsinamuh0
# 01.01.2017 ob 19:07
Moj očitek našim novinarjem je mnogo bolj resen. MMC RTV je izpustil eno najpomembnejših znanstvenih novic leta (vmes je kar nekaj nepomembnih ali nezanimivih s te top 20 lestvice...), z največ direktnimi implikacijami na potrošništvo naše dobe, tako kot STA. Nobena od teh novic ne kritizira našega načina življenja, ne posega v nobenem smislu v obstoječo ideologijo. Lahko utemeljeno domnevamo, da gre za načrtno filtriranje neželenih novic. To novico so mimogrede imeli vsi svetovni mediji, od BBC do vseh balkanskih medijev, pri nas pa je bila tema izredno aktualna. Osnovni kriteriji za novico so zame: pomembna, znanstveno verodostojna, zanimiva, nova, aktualna - vse je izpolnjevala - 100%!
Vas zanima novica, ki jo imam v mislih?
http://www.bbc.com/news/health-37849000
Glimseye
# 01.01.2017 ob 18:39
http://curious.astro.cornell.edu/physics
/44-our-solar-system/the-moon/general-questions/110-does-the-moon-rotate-are-there-other-moons-that-always-keep-one-face-toward-their-planet-intermediate
G.Bruno
# 04.01.2017 ob 17:26
veleum77
@G.Bruno
ima prav


Pravilo št. 1: G.Bruno ima vedno prav
Pravilo št. 2: Če slučajno G.Bruno nima prav, glej pravilo št. 1.

:)
tsinamuh0
# 03.01.2017 ob 13:52
Rastislav, ideologija je nekaj nevidnega. Mene so zmotile 3 novice o nekih baterijah in mobitelih - kot o največjih vrhuncih znanosti. Meni to ni vrhunec znanosti, zelo vprašljivo je, kaj se dogaja s človekom in njegovimi možgani, ko ima na razpolago internet na mobitelu pri roki 24h/dan... O tem se že govori, tudi resnična znanost je postala pozorna na to. Ideologija je tudi to, da se to (kritično lahko rečemo tudi poneumljanje, zmanjševanje pozornosti in nadzorovanje) smatra izključno kot napredek.
Znanost bi morala služiti za napredek človeštva, s tem pa ne mislim ''uporabne znanosti'' kot nekateri. S tem mislim, da je naloga znanosti ugotavljati dejstva ne glede na neposredne koristi za dotičnega znanstvenika, preveč so postali kupljiva in obrnljiva roba. Spomnim se nedavnega primera, kako je (precej slavljeni) Simon Horvat predaval na TEDx o genski nagnjenosti k debelosti in sladkorni (sponzor dogodka pa Cockta??). A je zdaj razumljivo, kaj imam v mislih?
gozdar1
# 01.01.2017 ob 17:27
@veleum
Zakaj luna na južni polobli izgleda kot bi bila "obrnjena"?
veleum77
# 04.01.2017 ob 02:35
se moram popravit

@G.Bruno
ima prav

Tidal Locking | Why Do We Only See One Side of the Moon?

https://www.youtube.com/watch?v=6jUpX7J7
ySo
tsinamuh0
# 03.01.2017 ob 13:38
Rastislav, zanimivo opažanje, vendar dopusti možnost, da ne poznaš zadeve dovolj dobro. Kot prvo drži, da nobene od vseh novic ne kritizirajo obstoječe idelogije, s tem se menda strinjaš? Da bi kakšna malo druga novica lahko bila vmes - med top 20- kot katera baterija nas bo najbolj osrečila, se najbrž tudi strinjaš - npr. že o globalnem segrevanju, ki nas vse precej zadeva?
Kot drugo, ve se, da je kajenje škodljivo, to je dokazano od 70 do 80 let, vendar se cigareti še vedno marsikje prodajajo (v Butanu sicer ne več od 2004). Tukaj je nek inherenten paradoks, ni tako? Azbest smo tudi ukinili z zakasnitvijo... V času novice o študiji Alexandrova v Science v začetku novembra 2016 je bila razprava o tobačni zakonodaji na vrhuncu - in te novice Slovenija ni slišala, ni to čudno? Vsi ostali so jo od BBC do Jutranjega lista, STA pa je novico namenoma izločil. Drugače pa ne razumeš pomena te študije, nadgrajuje nekatere prejšnje in še bolj natačno spremlja škodo na DNA, ki jo povzroča kajenje, v katerem tkivu - koliko, tudi na vseh naših potomcih.
Razmisli in se ponovno oglasi, mi je bilo v veselje!
sumtb
# 01.01.2017 ob 23:13
Nekateri očitno pogrešajo čase ko so se kurile knjige in vsi ki niso trdili da živimo na ravni plošči ki jo je ustvaril njihova domišljijska podoba na grmadi.

Pozabite fanatiki.
rastislav
# 01.01.2017 ob 21:09
mb128
Samo zate sem poiskal definicijo paraznanosti v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika in ta je: znanost, ki se ukvarja s proučevanjem pojavov, ki jih ni mogoče pojasniti z doslej znanimi zakonitostmi
Ugotovitev ali katero od v članku omenjenih znanstvenih ugotovitev ustreza temu pojmu pa prepuščam tvoji brihtni buči.
Brez imena
# 01.01.2017 ob 17:25
veleum77
Gravitacija.
veleum77
# 04.01.2017 ob 02:13
nočem izpadet trol ,ampak konkretnega odgovori ni . še najbližje je odgovor zaradi gravitacije. .... če je zaradi gravitacije , to pomeni, da luna nima tekočega jedra , ampak je ena navadna velika skala. elektromagnetno polje pa vseeno mora imeti. saj jo to drži proti zemlji?.
to govorim zaradi enega sosednjega, članka kjer je nekdo rekel , da luna nima em polja.

če gremo po tem principu lahko vse planete , ki se ne vrtijo (gleda na matični planet), lahko označimo za velike skale oz planete brez tekoče sredice , brez duše takorekoč.
o.r.c.h.i.d
# 01.01.2017 ob 18:52
Mislim, da ni potrebno biti veleum, da bi si lahko predstavljal gravitacijsko vez med zemljo in mescem. Je pa res, da so te stvari ugotovili ljudje, ki niso samozvani veleumi s 77% povprečja.
veleum77
# 01.01.2017 ob 17:01
ok mogoče malce siten--------- zakaj nam luna vedno kaže isto lice?
Glimseye
# 01.01.2017 ob 18:39
Veleum, večina lun ima to značilnost.
geni7us
# 01.01.2017 ob 18:44
glimseye, to lastnost, da luna kaže samo eno lice imajo vse lune
Kazalo