Balon je ob pristajanju večkrat udaril v tla, vmes pa trčil še v drevo. Več ponesrečencev je popadalo iz košare, druge je zajel ogenj. Na balonu je bilo 32 ljudi, med temi so na kraju nesreče umrli štirje, dva sta umrla pozneje v bolnišnicah. Foto: BoBo
Balon je ob pristajanju večkrat udaril v tla, vmes pa trčil še v drevo. Več ponesrečencev je popadalo iz košare, druge je zajel ogenj. Na balonu je bilo 32 ljudi, med temi so na kraju nesreče umrli štirje, dva sta umrla pozneje v bolnišnicah. Foto: BoBo
Balonarska nesreča
Nesreča toplozračnega balona Londstrand LBL 600C na Ljubljanskem barju se je zgodila 23. avgusta 2012. Foto: EPA
Balonarska nesreča zaradi nepravilnega pristanka

Služba za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov je objavila končno poročilo o preiskavi letalske nesreče toplozračnega balona Londstrand LBL 600C na Ljubljanskem barju, ki se je zgodila 23. avgusta 2012.

Balon je ob pristajanju večkrat udaril v tla, vmes pa trčil še v drevo. Več ponesrečencev je popadalo iz košare, druge je zajel ogenj. Na balonu je bilo 32 ljudi, med temi so na kraju nesreče umrli štirje, dva sta umrla pozneje v bolnišnicah.

Preiskovalci v ponedeljek objavljenem 71 strani dolgem poročilu kot neposredni vzrok nesreče navajajo napačno tehniko pilotiranja balona v pristajalni fazi. Med posrednimi vzroki pa navajajo nespoštovanje veljavnih letalskih predpisov s področja letenja s toplozračnimi baloni, pomanjkljivo meteorološko pripravo na izvedbo poleta in neupoštevanje vremenskih razmer v času poleta.

Poročilo tudi navaja, da je bil balon na dan nesreče ploven. Pilot je bil imetnik veljavnega dovoljenja pilota prostoletečega balona. Privilegije iz dovoljenja je pilot uveljavljal z veljavnim zdravniškim spričevalom za 2. razred.

Zdravstveno stanje pilota po mnenju preiskovalcev ni vplivalo na nesrečo. Vendar so med drugim ugotovili, da pilot do dneva nesreče ni izpolnil zahteve iz odločbe letalskega nadzornika z dne 6. junija 2012. S to odločbo je nadzornik agencije za civilno letalstvo pilotu naložil specialni zdravstveni pregled glede zahtev z vidom. Obenem mu je prepovedal opravljanje nalog pilota toplozračnega balona vse do predložitve rezultatov pregleda.

Podatkov o skupnem naletu pilota s toplozračnimi baloni in na tipu toplozračnega balona LBL 600C komisiji od pilota ni uspelo pridobiti. Knjižica letenja pilota pa je bila v nesreči pri požaru uničena.

Prav tako preiskovalci v dokumentaciji registra zrakoplovov tudi niso našli pogodbe o uporabi omenjenega toplozračnega balona med Društvom balonarski center Slovenija in operatorjem Balonarski center, kot to določa zakon o letalstvu.

Operator na dan nesreče ni imel dovoljenja za opravljanje komercialnih prevozov z baloni, kot to določa zakon o letalstvu. Imel pa je sklenjeno zavarovanje zrakoplova iz naslova odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, potnikom in prtljagi.

Usodne so bile tudi vremenske razmere
V službi za preiskovanje letalskih incidentov so poudarili, da so meteorološke razmere vplivale na nesrečo. Opozarjajo pa, da pilot ni imel vzpostavljene radijske zveze s pristojno kontrolo zračnega prometa in da je polovico poleta opravil na višinah brez njene odobritve.

Požar je izbruhnil, ker pilot ob pristanku ni zaprl zapornih ventilov na jeklenkah. Pri trku v krošnje dreves sta namreč sledila poškodba plinske instalacije in uhajanje plina iz jeklenk, med drugim navaja poročilo.

Poročilo namenjeno stroki in javnosti
Vodja službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov Toni Stojčevski je pojasnil, da gre pri tehniki pilotiranja za pripravljenost pilota, da zna določen izredni položaj pravilno oceniti in tudi ustrezno ukrepati. Vsak priročnik proizvajalcev letala ali balona sicer vključuje tudi navodila za izvajanje letalskih operacij, v tem okviru pa tudi navodila za ravnanje v izrednih situacijah.

Poročilo o nesreči pa je po njegovih besedah namenjeno predvsem javnosti in letalski stroki. Kako bodo z njim v konkretnem primeru ravnali drugi organi, je po njegovih besedah stvar njihove odločitve.

Poročilo bodo tudi posredovali Evropski agenciji za varnost v letalstvu, ki tovrstna poročila zbira, da ga lahko uporabijo tudi drugi preiskovalci in morebiti oblikujejo preventivne ukrepe. "To poročilo ni namenjeno le slovenskemu zračnemu prostoru, ampak tudi drugim evropskim državam," poudarja Stojčevski.

Agenciji za civilno letalstvo in pristojnemu ministrstvu za infrastrukturo in prostor so tudi podali več varnostnih priporočil. Med drugim, naj opravita revizijo obstoječih predpisov s področja komercialnega letenja s toplozračnimi baloni in določita jasna merila za izvajanje letalskih operacij.

Ocenita naj dejansko zmogljivost nadzora in zagotovita zadostno število letalskih nadzornikov za stalen nadzor nad imetniki dovoljenj za komercialne polete.

Agenciji služba dodatno priporoča, naj pripravi načrt nadzorov operaterjev in naj določi pregledno listo za izvajanje nadzora nad imetniki dovoljenj za izvajanje komercialnih poletov. Prav tako naj agencija določi obveznost, časovni okvir in vsebino usposabljanja v obliki varnostnega predavanja za letalsko osebje, ki se ukvarja s tovrstnimi letalskimi operacijami.

Ministrstvo in agencija imata zdaj 90 dni časa za odgovor, v katerem naj bi predstavila ukrepe, s katerimi nameravata uresničiti navedena varnostna priporočila, je še povedal Stojčevski.

Sodna preiskava odgovornosti pilota
Pristojni organi medtem še ugotavljajo odgovornost pilota Mira Kolenca, ki je pilotiral balon. Tožilstvo je zahtevo za preiskavo vložilo marca letos, 13. maja pa je bil Kolenc tudi zaslišan pred preiskovalno sodnico. Julija je sodišče izdalo sklep o uvedbi sodne preiskave, nato pa se je Kolenc na sklep pritožil, a s pritožbo ni uspel. Tožilstvo pilota preganja zaradi povzročitve splošne nevarnosti iz malomarnosti, za kar mu grozi kazen do osmih let zapora.

Balonarska nesreča zaradi nepravilnega pristanka