Resolucijo je podprlo 553 evroposlancev, 54 jih je bilo proti, 89 pa se jih je vzdržalo. Podprli so jo vsi evropski poslanci iz Slovenije razen Romane Tomc in Milana Zvera (oba EPP/SDS), ki sta se vzdržala.

Povzetek resolucije na spletni strani Evropskega parlamenta: medijska svoboda v Evropi se je zmanjšala, evropski poslanci obsojajo nadlegovanje in napade na novinarje, zlasti od politikov, Evropska komisija mora redno ocenjevati vmešavanje vlade in preglednost lastniških struktur, evropskih sredstev ne smejo dobiti vladni mediji ali politična propaganda. Foto: Pixabay
Povzetek resolucije na spletni strani Evropskega parlamenta: medijska svoboda v Evropi se je zmanjšala, evropski poslanci obsojajo nadlegovanje in napade na novinarje, zlasti od politikov, Evropska komisija mora redno ocenjevati vmešavanje vlade in preglednost lastniških struktur, evropskih sredstev ne smejo dobiti vladni mediji ali politična propaganda. Foto: Pixabay

Evropski poslanci so zaskrbljeni zlasti zaradi položaja javnih medijev v nekaterih državah članicah, kjer so ti postali orodje vladne propagande, poudarjajo v sprejeti resoluciji.

Evropski parlament poudarja, da so svoboda, pluralnost in neodvisnost medijev ter varnost novinarjev bistvene za pravico do svobode izražanja in obveščanja ter ključnega pomena za demokratično delovanje Evropske unije. Vendar je medijske svobode v zadnjih letih vse manj, pandemija koronavirusne bolezni 19 pa je stanje še poslabšala.

V Evropskem parlamentu razprava o domnevnem vmešavanju Madžarske v slovenske medije

"Brez neodvisnosti medijev ni svobode in brez pluralizma medijev ni demokracije. Mediji bi morali služiti resnici, ne pa laži. Služiti bi morali volivcem, ne pa tistim, ki so na oblasti, oblast morajo nadzirati. Mediji bi morali zaščititi demokracijo, vendar pa jo lahko tudi uničijo. Zato morajo biti neodvisni," je opozorila poročevalka, poljska poslanka iz vrst EPP-ja Magdalena Adamowicz.

Vlade skušajo utišati kritične medijev

Resolucija opozarja na poskuse nekaterih vlad držav članic, da bi utišale kritične in neodvisne medije ter spodkopale medijsko svobodo in pluralnost.

Vse več je ustrahovanj z namenom utišanja novinarjev, opozarjajo v resoluciji, kot primere tveganj, ki so jim izpostavljeni preiskovalni novinarji, pa navajajo umor malteške novinarke Daphne Caruana Galizie ter slovaškega novinarja Jana Kuciaka in njegove zaročenke. Poudarjajo, da so še zlasti ranljive novinarke, ki bi jih bilo treba dodatno zaščititi.

Poziv komisiji, naj ocenjuje preglednost lastništva medijev

Stanje svobode medijev se je poslabšalo; novinarji tarče nasilja in pritiskov

Pluralnost je ogrožena, ko je lastništvo medijev v rokah majhnega števila ljudi, kar otežuje tudi omejevanje širjenja dezinformacij. Od držav članic zato zahtevajo, naj preprečijo čezmerno koncentracijo lastništva in zagotovijo preglednost. Kritični so do čezmernega vmešavanja države v javno oglaševanje in poudarjajo, da se evropskih sredstev ne sme porabljati za politično propagando in medije pod vladnim nadzorom.

Evropsko komisijo evroposlanci pozivajo, naj za vsako državo članico oceni, kako pregledno je lastništvo medijev. V svojo letno oceno o stanju pravne države naj vključi tudi poročilo o zasebnem in državnem vmešavanju v medije v državah članicah. Parlament vztraja, da bi bilo treba poskuse ogrožanja medijske svobode in pluralnosti obravnavati kot hudo in sistematično zlorabo pooblastil, ki je v nasprotju s temeljnimi vrednotami Evropske unije.

Poziv k pravnemu okviru proti sovražnemu govoru na spletu

Poslanci pozivajo tudi k zanesljivejšemu pravnemu okviru za preprečevanje vse pogostejšega spletnega sovražnega govora in spoprijemanje z njim. Želijo si več sodelovanja med spletnimi platformami in organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj.

Izražajo tudi zaskrbljenost zaradi tujega vmešavanja v demokratične procese, katerega cilj je polarizirati in izničiti pluralnost. Opozarjajo tudi, da ima lahko prirejanje informacij v povezavi s pandemijo koronavirusne bolezni 19 škodljive posledice.