Sodišče EU-ja je odločalo o pritožbi potnika, ki mu je skandinavska letalska družba zavrnila plačilo odškodnine po stavki zaposlenih. Foto: EPA
Sodišče EU-ja je odločalo o pritožbi potnika, ki mu je skandinavska letalska družba zavrnila plačilo odškodnine po stavki zaposlenih. Foto: EPA

S sodbo, ki dodatno krepi zaščito evropskih potrošnikov v letalskem sektorju, je Sodišče EU-ja zavrnilo argumente skandinavskega prevoznika SAS. Piloti te letalske družbe na Švedskem, Danskem in Norveškem so namreč ob koncu aprila 2019 en teden stavkali, potem ko jim predtem z vodstvom ni uspelo doseči dogovora o novi kolektivni pogodbi.

Med stavko so odpovedali številne polete, vključno s poletom potnika, ki je prek mednarodne družbe za varstvo pravic potrošnikov v letalskem prometu Airhelp sprožil postopke proti SAS-u pred sodiščem na Švedskem.

Letalska družba je potniku namreč zavrnila zahtevek za 250 evrov odškodnine zaradi odpovedanega poleta, saj naj bi šlo pri stavki pilotov za izredno okoliščino, ki po uredbi EU-ja o pravicah letalskih potnikov prevoznike odvezuje plačila odškodnine, saj ne spada v sklop njegove normalne dejavnosti in je zunaj njegovega nadzora.

Pri tem je družba poudarila, da bi morala zaradi stavke plačati za 117 milijonov evrov odškodnin.

Airhelp se je postavil na nasprotno stališče, da so stavke v okviru pogajanj o plačah ali boljših drugih delovnih razmerah del normalnega poslovanja gospodarskih družb. Dvome o argumentih SAS-a je izrazilo tudi švedsko sodišče in se obrnilo na Sodišče EU-ja.

Sodišče: Vodstvo podjetja lahko odgovori na stavkovne dejavnosti

Sodišče v Luxembourgu je zdaj presodilo, da stavkovne dejavnosti, ki jih skladno z nacionalno zakonodajo sprožijo sindikati ali drugi predstavniki zaposlenih delujočega letalskega prevoznika, še posebej v okviru plačnih pogajanj, in ko na stavkovne zahteve lahko odgovori vodstvo podjetja, ne spadajo v okvir koncepta izrednih okoliščin po evropski uredbi o pravicah letalskih potnikov.

Na stavko je po presoji sodišča treba gledati kot na eno od pojavnih oblik kolektivnih prizadevanj zaposlenih, ki je del normalnega delovanja letalskega prevoznika. Ta tako ne more trditi, da nima nikakršnega nadzora nad tem. Še posebej so ob tem sodniki poudarili, da je cilje stavkovnih dejavnosti mogoče doseči v okviru socialnega dialoga v podjetju.

Sodišče EU-ja je presodilo tudi, da izključitev stavke iz koncepta izrednih okoliščin prevoznikom ne otežuje uresničevanja pravic do opravljanja gospodarske dejavnosti, lastninskih pravic in pravic do dogovora z zaposlenimi v okviru pogajanj.

Izjema stavka letališkega osebja

Še vedno pa se lahko prevozniki sklicujejo na izredne okoliščine, če so odpovedi ali preložitve poletov posledica stavke kontrolorjev letenja ali letališkega osebja oz. zaposlenih pri drugih družbah, zaradi česar pride do resnih težav pri delovanju letališč.