Od referenduma, na katerem so se Britanci s tesno večino 51,9 odstotka odločili za izstop iz Evropske unije, bodo 23. junija minila že štiri leta, država pa še vedno ni pretrgala vezi z Brusljem in se podala na samostojno pot, kot so obljubljali njeni predstavniki. Prav nasprotno, v teh štirih letih sta se London in Bruselj tolikokrat zapletla v uradniško besedičenje, kazanje s prstom drug na drugega, nove in nove kroge pogajanj, oblikovanje (ne)zavezujočih sporazumov, političnih izjav, namer in neuspehov, da malokdo sploh še spremlja, na kateri točki sta sogovornika v procesu, imenovanem izstop Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije. Se spomnite, ali so Britanci sploh zapustili Unijo? Kdaj točno? Kaj se je zatem spremenilo in kaj se še bo? In končno – kdaj bo te brexitovske sage konec? Sploh kdaj? Odgovor je vse bolj jasen: (Vsaj) še nekaj mesecev ne.

Brexit seje zgodil le na papirju, v praksi vse ostalo enako

Pojdimo po vrsti. Da, Združeno kraljestvo je po več preložitvah in nočnih kriznih sestankih 31. januarja letos uradno zapustilo Evropsko unijo, ki tako zdaj šteje 27 držav članic. To je tudi edini mejnik, ki se je v tem času zgodil. A spet – le na papirju, v praksi – za podjetja in tujce, ki živijo na Otoku –, so stvari ostale nespremenjene, saj sta se Bruselj in London dogovorila za enoletno prehodno obdobje, v katerem bi se morala uskladiti o prihodnjih odnosih. Pri tem ne gre le za trgovinske odnose, ampak tudi za spoštovanje prava in sodelovanje na mnogih drugih področjih. V tem prehodnem obdobju, ki se bo torej izteklo konec decembra letos, pa je torej zagotovljeno nadaljevanje vseh dejavnosti, kot če bi Združeno kraljestvo ostalo država članica povezave.

Kot piše na straneh slovenskega ministrstva za zunanje zadeve, se bo tako do konca leta kljub temu, da se je brexit zgodil, v Združenem kraljestvu še vedno uporabljal celotni pravni red EU-ja. To pomeni, da Združeno kraljestvo še naprej sodeluje v carinski uniji EU-ja in na enotnem trgu (z vsemi štirimi svoboščinami) ter z vsemi politikami EU-ja. Tudi državljani na obeh straneh so zato ohranili pravice, kot je možnost potovanja v Združeno kraljestvo z veljavno osebno izkaznico, in pravice, ki izhajajo iz sistema usklajevanja socialne varnosti.

Edina sprememba, ki se je zgodila konec januarja, je tako ta, da Združeno kraljestvo ni več del odločanja v EU-ju in ni več zastopano v institucijah, agencijah in organih EU-ja.

"Ne morete imeti najboljšega iz obeh svetov"

V redu, a kako naprej? Prehodno obdobje se bo kmalu prevesilo v drugo polovico, Bruselj in London pa sta tudi po štirih krogih pogajanj o določitvi prihodnjih odnosov še vedno vsak na svoji strani. Ne le, da jima ni niti na enem področju uspelo zbližati stališč ali doseči dogovora – še vedno se ne moreta uskladiti niti o tem, o ČEM naj se sploh pogajata. Kot piše BBC, si Evropska unija želi en obsežen dogovor, ki bi zaobjel vsa področja prihodnjih odnosov, ne le trgovine. Združeno kraljestvo pa meni, da bi s takšnim sporazumom ohranili pretesne vezi z evropskimi institucijami, zato zagovarjajo več ločenih dokumentov, med katerimi bi bil eden tudi trgovinski. Bruselj odgovarja, da je to še en dokaz za to, da želi London selektivno obdržati samo pravice in koristi, ki jih prinaša EU, in se izogniti obveznostim. Ali kot kar naprej ponavlja glavni pogajalec EU-ja za brexit Michel Barnier: "Ne morete imeti najboljšega iz obeh svetov."

Treba se bo dogovoriti vsaj o štirih ključnih vprašanjih, a, poudarjamo, na niti enem izmed njih ni bil dosežen niti najmanjši premik naprej. Prav nasprotno, Barnier je pred dnevi opozoril, da so Britanci v zadnjih mesecih naredili ne le enega, ampak tri korake nazaj. Glavna vprašanja tako ostajajo naslednja:
- enaki konkurenčni pogoji: gre za določitev pravil, ki bi zagotovila, da nobeno podjetje ne bo imelo nepravičnih prednosti pred drugimi z druge strani Rokavskega preliva. EU želi, da ZK ostane tesno zavezan njenim pravilom glede pravic delavcev, okoljskih pravil in državne pomoči oziroma subvencij. London želi ohlapnejša pravila;
- ribištvo: ZK želi poln dostop do evropskega trga, na katerem bi prodajal svoj ulov, EU pa v zameno skuša doseči, da bi ladje iz Unije lahko brez dovoljenja lovile v britanskih vodah. Britanci trdijo, da je to nemogoče, saj so neodvisna država;
- upravljanje prihodnjih odnosov: gre za celovito strukturo oziroma arhitekturo dogovora o prihodnjih odnosih in vprašanje, kdo bo bdel nad uresničevanjem sporazuma, s čimer se vplete tudi vloga Evropskega sodišča;
- meja na irskem otoku: meja med Severno Irsko in Republiko Irsko je zdaj meja med Združenim kraljestvom in EU-jem. ZK si želi to mejo pustiti odprto tako, kot je trenutno, EU pa skrbi, da London ne bo upošteval vseh zavez, ki jih je dal v izstopnem sporazumu.

Tu sta še vprašanji stopnje usklajenosti britanskih standardov s tistimi v EU-ju in sodelovanje na področju policije in pravosodja.

Epidemija postavila še več ovir

Pogajanja tečejo od marca, ustavila jih ni niti zdravstvena kriza zaradi novega koronavirusa, le da so se pogovori preselili v virtualni svet in potekajo po videokonferencah. A epidemija je preprečila pomemben del dogovarjanja, t. i. tiho diplomacijo, ki bi sicer potekala med nižjimi uradniki po bruseljskih hodnikih in običajno pripelje do mnogih plodnih rešitev. Zdaj se morajo sogovorniki znajti brez tega, opozarja Guardian.
Čeprav napredka ni, je britanska vlada prejšnji teden obvestila Bruselj, da ne bo zaprosila za podaljšanje prehodnega obdobja.

Sporazum namreč daje enkratno možnost podaljšanja prehodnega obdobja za dve leti, o podaljšanju pa bi se strani morali strinjati do prvega julija. Bruselj je bil tej možnosti naklonjen, britanski premier Boris Johnson pa jo je ves čas zavračal. Tako je jasno, da bo London konec leta – in nič pozneje (menda) – začel s svojim največjim trgovinskim partnerjem poslovati po spremenjenih pogojih, saj prehodnih odločb ne bo več in se bo brexit tudi v praksi zgodil.

London vztraja: neodvisnost januarja 2021

Britanski minister Michael Gove, pristojen za brexit, je namreč v petek jasno povedal, da možnost podaljšanja prehodnega obdobja ni na mizi. "1. januarja 2021 bomo znova prevzeli nadzor in dobili nazaj svojo politično in gospodarsko neodvisnost," je zapisal Gove. Po koncu prehodnega obdobja bo torej Velika Britanija izstopila iz skupnega evropskega trga in carinske unije – z dogovorom ali brez njega.

London možnosti za podaljšanje ni izkoristil kljub pozivom številnih podjetniških združenj in opozicijskih politikov. Eden takih je londonski župan Sadiq Khan, ki je dejal: "Zadnja stvar, ki jo naša država potrebuje, ko se trudimo najti pot naprej po pandemiji, je več kaosa in negotovosti." K podaljšanju prehodnega obdobja so pozivali tudi škotska in valižanska vlada in severnoirski parlament. A London je odločen: brexit je treba čim prej končati.

Predstavniki Londona in Bruslja so tako čez poletje napovedali "intenziviranje pogovorov", da bi se premaknili z mrtve točke in iz besednjaka umaknili izraze, kot so "omejen uspeh", "trda pogajanja", "slepa ulica" in "potreba po novem zagonu". Tako se bodo danes po videokonferenci srečali britanski premier Johnson, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednik Evropskega parlamenta Davide Sassoli, ki bodo pregledali stanje v pogajanjih.

Oktobra se bodo vključili veliki igralci

V Bruslju pa opozarjajo še na eno stvar glede datumov – da časa za dosego dogovora ni do konca leta, ampak precej manj, le še okoli štiri mesece. Po njihovem je namreč rok za dogovor oktober, saj je treba pustiti nekaj časa tudi za ratifikacijo, bodisi le v Evropskem parlamentu bodisi tudi v vseh parlamentih članic, odvisno od vrste sporazuma.

Kljub zapletom in politični retoriki je jasno, da si obe strani želita doseči dogovor. Pravzaprav dogovor potrebujeta, piše BBC, saj bi kakršen koli drugačen razplet preveč udaril obe gospodarstvi, ki zaradi epidemije covida-19 že tako šepata in se bojujeta z rdečimi številkami. Sploh Združeno kraljestvo si preprosto ne more privoščiti, da s svojimi sosedami, s katerimi ustvari skoraj polovico vse svoje trgovine, ne bi imelo formalnega dogovora. A do takrat se bo zagotovo odvilo še več kriznih sestankov, vrhov in svaril o tiktakanju ure. Poznavalci menijo, da kljub pripravljenosti obeh strani dogovora do konca oktobra verjetno ni pričakovati, zato se bodo iskre spet kresale in papirji podpisovali pet pred dvanajsto, torej decembra.

Nemški veleposlanik v Londonu – Nemčija julija prevzema polletno predsedovanje Uniji –, je napovedal, da bo Berlin brexitovsko sago v poletnih mesecih, ko bodo potekali sestanki na nižji ravni, pustil v mrtvem teku, saj namerava posredovati šele jeseni. Kot je dejal Michael Clauss, naj bi se voditelji držav članic v pogajanja z Londonom vključili čez nekaj mesecev. Njihova želja, čeprav težko uresničljiva, je, da bi voditelji dogovor o prihodnjih odnosih z Londonom zapečatili na vrhu 15. oktobra. "Je dogovor še mogoč? Seveda. A Britanci bodo morali zavzeti bolj realističen pristop. Ne morejo imeti polne suverenosti in hkrati polnega dostopa do notranjega trga Unije. Mislim, da bo ta tema na vrh politične agende znova prišla septembra in oktobra," je dejal Clauss.

Večina Britancev se počuti varnejše s trdnimi vezmi z EU-jem

Kakšni bi bili lahko novi odnosi, si ne upa napovedati nihče, saj je še vedno na mizi več možnosti, tudi t. i. trdi brexit, ko bi London Unijo dokončno zapustil brez kakršnega koli dogovora. A to je malo verjetno, sploh zato, ker je zdravstvena kriza Združeno kraljestvo močno prizadela. Zaradi nje so se spremenili tudi pogledi Britancev na Evropsko unijo. Raziskava, ki jo je opravila britanska zdravniška zbornica in je bila objavljena v soboto, je namreč pokazala, da si večina Britancev želi, da odnosi z EU-jem ostanejo takšni, kot so bili v tem prehodnem obdobju, torej nespremenjeni. Kar 75 odstotkov jih tudi meni, da je v boju z novim koronavirusom nujno tesno sodelovanje z Brusljem, saj mnoge skrbi, da bi država, če bi ostala brez tesnih povezav z Unijo, imela težave pri zagotavljanju nujne zaščitne opreme in tudi cepiva, ko bo na voljo.

Tudi zdravstveni delavci na Otoku opozarjajo, da bi imel neurejen izstop iz EU-ja hude posledice za zagotavljanje zdravstvene in socialne oskrbe. Ne gre le za zdravila, ampak tudi za tuje delavce v tem sektorju, na primer v domovih za ostarele, ki jih na Otoku krvavo potrebujejo. "Prvi val se počasi umirja. Drugi val epidemije bi lahko sovpadel s pojavom gripe, skrbjo za bolnike, ki okrevajo po covidu-19 ter zmanjševanjem zaostankov pri pregledih ljudi, ki zaradi zaprtja niso mogli do svojih zdravnikov. Če bi se ob vsem tem pojavile še težave zaradi brexita, bi to pomenilo zloveščo kombinacijo tveganj," je opozorila vodja zdravniške zbornice Jennifer Dixon.

Diplomatska besedna "gimnastika"?

Ob vsem napisanem se po poročanju BBC-ja po bruseljskih hodnikih že omenja možnost, da se bodo "pametni pravniki" že domislili rešitve, kako kljub vsem napisanim pravilom in izrečenim besedam najti možnost za podaljšanje prehodnega obdobja – le da je zaradi ohranjanja ponosa britanske strani ne bodo tako imenovali. Tako bi se tudi prehodno obdobje, podobno kot sam izstop, lahko začelo podaljševati po mesecih. Déjà vu.