Ideje in postopki, kako ustvariti in ohraniti kakovostna ter trajna delovna mesta na področju družbenega gospodarstva, so se združili v projektu Sociolab. Tako projekt kot partnerstvo je potrdil Razvojni svet regije Podravje. Foto: Promocijsko gradivo/Fundacija PRIZMA
Ideje in postopki, kako ustvariti in ohraniti kakovostna ter trajna delovna mesta na področju družbenega gospodarstva, so se združili v projektu Sociolab. Tako projekt kot partnerstvo je potrdil Razvojni svet regije Podravje. Foto: Promocijsko gradivo/Fundacija PRIZMA

Ideje in postopki, kako ustvariti in ohraniti kakovostna ter trajna delovna mesta na področju družbenega gospodarstva, so se združili v projektu Sociolab. Tako projekt kot partnerstvo je potrdil Razvojni svet regije Podravje.

Kako je projekt zasnovan, smo povprašali Dušanko Lužar Šajt, direktorico Fundacije Prizma, ki je hkrati tudi nosilec projekta SocioLab "gre za projekt, za katerega smo si prizadevali že vse od leta 2013. V okviru Sociolaba vzpostavljamo podporno okolje za razmah socialne ekonomije v Podravju, socialnega podjetništva in zadružništva. Vzpostavljamo in zagotavljamo programe tako pri zagonu socialnih podjetij in zadrug kot tudi pri rasti že obstoječih. Istočasno pa se s tem podpornim ekosistemom pridružujemo podpornim storitvam v lokalno okolje celotnega območja, v Slovenski Bistrici, Lenartu, Ptuju, Halozah in seveda Mariboru".

Ob tem se je seveda treba poudariti, da gre za obsežen projekt, pri katerem sodeluje več posameznic in posameznikov iz celotnega Podravja. Lužar Šajtova ob tem dodaja: "Projekt je res velik, vključuje namreč 11 partnerjev iz Podravja, ki so ključni deležniki na področju socialne ekonomije, nosilci projekta pa smo pri Fundaciji Prizma. Sodelujejo še CITILAB, Razvojna agencija Slovenske gorice, RIC Slovenska Bistrica, Štajerska gospodarska zbornica, Zadruga Tkalka, Zavod PIP, Center alternativne in avtonomne produkcije, Združenje socialne ekonomije Slovenije in ZRS Bistra Ptuj."

Projekt Sociolab zagotavlja aktiviranje potencialov, motiviranje prebivalstva, ciljnih skupin ter ozavešča o pomenu zaposlovanja ranljivih skupin. Za prepoznavanje priložnosti, vzpostavljanje družbenih inovacij ter socialnopodjetniških idej in podjemov je treba seveda zagotoviti tudi dovolj denarja. Sociolab je v 80 odstotkih financiran z evropskimi sredstvi oziroma, kot izpostavlja Dušanka Lužar Šajt iz Fundacije Prizma, "gre za evropski projekt, financiran iz evropskega socialnega sklada in s strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Skupna vrednost projekta je 1,6 milijona evrov. Hkrati je to eden izmed t. i. mehkih projektov, ki je sestavni del dogovora za razvoj regije Podravja in na podlagi tega potem tudi financiran iz evropskih sredstev".

S projektom so formalno pričeli 1. 4. 2018, trajal pa bo vse do zaključka leta 2021. Takoj se seveda poraja vprašanje, kako lahko tako kompleksen projekt poteka. "Vedeli smo, da v Podravju obstaja največ, približno 30 odstotkov, socialnih podjetij v Sloveniji. Prav zato je bilo treba vzpostaviti podporni ekosistem s podpornim okoljem in celotno paleto storitev za pomoč podjetjem in zadrugam pri zagonu in rasti že obstoječih socialnih podjetij. Ciljne skupine projekta pa so, kot sem omenila, tisti, ki želijo razvijati neke nove iniciative, produkte in ki dejansko imajo pozitiven vpliv na družbo," ozadje projekta Sociolab razloži Lužar Šajtova.

Vzpostavljenih je bilo tudi 5 območnih informacijskih točk, tako da sama komunikacija naj ne bi bila ovira. Lužar Šajtova ob tem izpostavlja, da bodo "na vzpostavljeni spletni strani naslednji teden objavljeni tudi termini prvega cikla usposabljanj t. i. socialnopodjetniškega in zadružnega bootkampa, ki se ga uporabniki lahko udeležijo in tako stopijo v kontakt z nami ali pa preke ene izmed stičnih točk, ki so navedene na spletni strani sociolab.si. Vljudno vabljeni torej vsi, ki bi radi razvijali nove podjeme s pozitivnim vplivom na družbo."

Pri projektu so še posebej pripravljeni na sodelovanje z ranljivimi skupinami, starejšimi, mladimi in vsemi ostalimi. "To so lahko tako brezposelni kot tudi zaposleni, študentje, mladi, ranljive ciljne skupine, skratka kdor koli, ki želi delovati v sektorju socialne ekonomije. Oglasijo naj se torej tisti, ki želijo zagnati podjem ali zadrugo, in pa seveda vabljeni tudi tisti, ki že delujejo in potrebujejo pomoč pri razvoju," osnovno jedro Sociolaba razume vodja projekta Dušanka Lužar Šajt.

Logično je potem pomisliti na dejstvo, da bi bilo dobro toliko vloženega dela in denarja uporabljati tudi v prihodnje. Je torej mogoče pričakovati tudi nadaljevanje dela po izteku projekta? Lužar Šajtova je prepričana, da. "Dejansko si prizadevamo za vzpostavitev ekosistema, ki bo trajen in ki bo lahko tudi dolgoročno zagotavljal podporo za razmah socialne ekonomije, zadružništva in socialnega podjetništva v regiji, in s tem izkoristili potencial, ki ga imamo, da bi lahko pozitivno prispevali h kreiranju trajnostnih in kakovostnih delovnih mest v tem sektorju."

Najprej je potrebno torej motivirati in aktivirati sebe, nato pa kontaktirati s projektom Sociolab in vse ostalo lahko (p)ostane le še formalnost.