Imenovanje članov komisije bo po pričakovanjih slovenskih evroposlancev še predmet ostrih polemik. Foto: Reuters

Fajonova je ob tem izpostavila, da je bil László Trócsányi kot pravosodni minister tisti človek, ki je pripravil pravosodno reformo: "Nesprejemljivo je, da bi človek, ki je bil tako rekoč arhitekt neliberalne Madžarske, zdaj preverjal pri drugih državah, kako upoštevajo merilo vladavine prava." Podobno meni tudi njen strankarski kolega Milan Brglez, ki meni, da je zadeva "preveč vnebovpijoča, da bi šli mimo tisti, ki v EU-ju zagovarjamo vladavino prava".

Brglez je ob tem poudaril, da bo komisijo na koncu "oblikovala drugačna koalicija kot tista, ki je imenovala Ursulo von der Leyen", zato je prepričan, da bo morala predsednica komisije iskati še kak kompromis. Sporna pa se mu zdi tudi odločitev, da je hrvaška kandidatka Dubravka Šuica dobila resor za demokracijo in demografijo. Prepričan je, da v preteklosti ni bilo čutiti razumevanja demokracije tudi na tak način, da sta "nad parlamentom ne le nebo ali Bog, temveč tudi ustava in vladavina prava".

Franc Bogovič meni, da Lenarčičev resor odraža političen vpliv Slovenije v EU-ju. Foto: BoBo

Franc Bogovič (SLS/EPP) pa je kot sporne izpostavil kandidate Poljske, Francije in Romunije, ki so bili v središču finančnih preiskav v svojih državah: "Preseneča me, da je komisarka privolila v te predloge, je pa težava v tem, da komisarka ne izbira kandidatov, ampak jih dobi." Tudi Bogovič pričakuje ostro polemiko okoli madžarskega kandidata in dodaja, da je v tem sklicu mogoče pričakovati, da se bo na koncu zamenjalo več kot eno ime pri kandidatih za komisarja. Podobno meni tudi Irena Joveva (LMŠ/ALDE).

"Krizni resor ni nepomemben"
Ob vprašanju resorja za krizno upravljanje, ki je bil dodeljen slovenskemu kandidatu Janezu Lenarčiču, so mnenja evropskih poslancev, ki so se srečanja udeležili, deljena. Klemen Grošelj (LMŠ/ALDE) je prepričan, da gre za pomemben resor, ki bo v kontekstu "geopolitične komisije odigral svojo vlogo pri umestitvi EU-ja v svetu". Grošelj poudarja, da gre pri tem resorju tako za vzpostavljanje notranjih sistemov kriznega odzivanja kot tudi humanitarno pomoč zunanjim državam, poudarja pa tudi, da je v preteklosti ta resor vodila komisarka, ki je postala predsednica mednarodnega denarnega sklada. "Ta resor ni nepomemben, je pa zahteven in naš komisar bo imel zahtevno nalogo, sam imam visoka pričakovanja glede tega."

Brglez je podobno prepričan, da gre za pomemben resor, in dodaja, da je Lenarčič dober kandidat, ki bo kot prekaljen diplomat lahko dokazal svoje sposobnosti. "Upam, da bo bolj slišan, kot je bil prejšnji komisar za migracije. Ni sicer isto področje, ampak je podobno izpostavljeno," je še dodal Brglez.

Milan Brglez ni navdušen nad madžarskim kandidatom za komisarja. Foto: BoBo

Bogovič pa meni, da je resor, ki je bil dodeljen Lenarčičiu, tak, ki odraža politični vpliv Slovenije v EU-ju. "Ne moremo si zatiskati oči pred tem, da Slovenija ni primerljiva z denimo Nemčijo." Obenem pa Bogovič dodaja, da gre vendarle za vsebinsko zahtevno in odgovorno področje. "Resor nima take teže, da bi bil komisar kreator politik, ima pa priložnost nadgraditi sistem zaščite in reševanja na evropski ravni," kjer Bogovič vidi predvsem prenos znanj iz slovenskega primera civilne zaščite.

Kaj pomeni "evropski način življenja"?
Polemika med kandidati se je razvila tudi glede poimenovanja resorja za zaščito evropskega načina življenja. Brglez, Fajonova, Joveva in Grošelj so do poimenovanja resorja kritični, zlasti v kontekstu pristojnosti resorja za migracije. Grošelj ob tem navaja, da gre pri tem poimenovanju za spogledovanje s populizmom, ki ga želijo v Evropskem parlamentu omejiti, in ne spodbujati. Tudi Joveva meni, da je poimenovanje neustrezno in bo najverjetneje spremenjeno. Brglez pa je ob tem dodal, da bo spremenjeno le ime, ne pa tudi miselnost, ki je do tega poimenovanja privedla.

Po drugi strani pa Bogovič meni, da je prav, da "govorimo o evropskih vrednotah, ki izhajajo iz grških, judovskih, krščanskih vrednot v zgodovini, pa vse do človekovih pravic, pravic žensk, pravic potrošnikov in drugih pravic, ki niso samoumevne po svetu". Na vprašanje, ali je mogoče enotno dojemanje vrednot v EU-ju kljub ekonomskim razlikam med posameznimi članicami, pa Bogovič odgovarja, da je potrebna solidarnost znotraj EU-ja. "Bolgarija denimo dobi pomoč v vrednosti petih odstotkov BDP-ja, in če s tem dobro gospodariš, lahko standard izboljšaš."

Klemen Grošelj je zadržan do poimenovanja resorja za zaščito evropskega načina življenja. Foto: BoBo

"Treba je blažiti učinke periferizacije"
Je pa Bogovič ob tem izpostavil tudi past praznjenja določenih območij ali celo držav. "Nisem proti migracijam, ampak če prihaja do enosmernega toka, kot je recimo v Slavoniji na Hrvaškem, ki se znatno prazni, potem to ni dobro. Če se mladi selijo s teh območij, je potem velika verjetnost, da se bodo ta območja radikalizirala." Grošelj je ob tem poudaril, da je pri dodelitvi sredstev zato poleg merila odličnosti potrebno tudi geografsko merilo, ki bi omogočilo zmanjševanje notranjih neenakosti.

Tudi Brglez meni, da je vprašanje periferizacije znotraj EU-ja tisto, o katerem se premalo govori in tudi ukrepa. "Ni nekih bistvenih ukrepov, ki bi uravnavali položaj vseh držav in regij v EU-ju." Pri tem Brglez izpostavlja, da je prav ta neenakost držav omogočala koriščenje prednosti državam, ki so EU vzpostavile.

Evropski poslanci iz Slovenije kritično o resorjih evropske komisije