Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Obe uredbi se bosta neposredno uporabljali v državah, ki so Evropski komisiji (EK) od decembra 2015 do februarja 2016 poslale prošnje za okrepljeno sodelovanje na področju premoženjskih razmerij. Teh je 18, med njimi pa je tudi Slovenija, je v sporočilu za javnost pojasnila predsednica Notarske zbornice Slovenije Sonja Kralj.

Uredbi se bosta uporabljali za vse pare in partnerske zveze, sklenjene po današnjem datumu. Za tiste, katerih zveze so sklenjene pred tem datumom, pa bodo zdaj sklenili ustrezno pogodbo v smislu obeh uredb.

Kot poudarja Kraljeva, se število zakonov in družin, ki jih sestavljajo ljudje iz različnih držav članic EU-ja, povečuje, razlike v pravnih sistemih posameznih članic pa so povzročale zakoncem, zunajzakonskim parom ali istospolnim parom težave in pravno negotovost, ko so urejali premoženjske zadeve. "Te težave so bile nemalokrat precej pereče, saj so vplivale na socialno varnost posameznikov, otrok in dedičev," opozarja Kraljeva.

Uredbi EU-ja prinašata svobodo pri urejanju družinskih zadev. Foto: Reuters
Uredbi EU-ja prinašata svobodo pri urejanju družinskih zadev. Foto: Reuters

Svoboda pri urejanju družinskih zadev

Cilj obeh uredb je, da so odločitve, sprejete v eni državi članici, v povezavi z družinskim pravom, prepoznane in izvršljive tudi v drugi državi članici. Evropska unija si je namreč zastavila cilj, da vzpostavi takšen pravni okvir, da so ljudje svobodni v urejanju družinskih zadev.

Novi uredbi tako omogočata, da lahko pari za urejanje njihovega premoženja v času sklenitve zakonske zveze oziroma partnerske skupnosti, ali v primeru razvez ali dedovanja izberejo tisto pravo, ki je za njihov položaj, odnose, specifične situacije, ki so morda vezane na selitev v tujino zaradi službe, najboljše.

Katero pravo bo veljalo v primeru spora?

Prav tako lahko izberejo pravo, ki bo veljalo v primeru sporov, ali pa se odločijo, da bodo spore reševali s pomočjo mediacije.

Pari se lahko o vsem tem vnaprej dogovorijo in zapišejo v pogodbi, ki jo pripravi in sestavi notar, takšen neposredno izvršljiv notarski zapis je potem izvršljiv tudi v drugi državi članici. Torej se lahko ta dogovor v celoti izvede, lahko se vpišejo dogovori v zemljiško knjigo ali druge registre, ne da bi bilo treba izvesti poseben postopek priznanja takega notarskega zapisa, je še pojasnila predsednica Notarske zbornice Slovenije.