Samo letos je pred obalo Italije umrlo 1.750 ljudi. Foto: EPA
Samo letos je pred obalo Italije umrlo 1.750 ljudi. Foto: EPA
Voditelji do kakšne konkretne rešitve še vedno niso prišli. Foto: EPA
Ladje
V prihodnjih dneh pred obalo Italije pričakujejo nove priseljence, ki so namenjeni predvsem v severne države EU-ja. Foto: Reuters

Več voditeljev je izpostavilo odgovornost Afrike, od koder problematika izvira.

Begunska kriza v Sredozemlju je nedvomno vseevropsko vprašanje, ne le težava južnih držav Evrope, kar nalaga skupno odgovornost, je poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Reševanje življenj je vsekakor prednostna naloga, največji izziv danes pa je po Tuskovih besedah okrepiti evropsko solidarnost in skupno odgovornost, ko gre za preseljevanje in premestitev beguncev ter obravnavo prošenj za azil.

To pomeni, da je treba žrtvovati nekatere nacionalne interese za skupno dobro, kar je vselej največji izziv, je izpostavil Tusk in dodal, da hitre rešitve ni, saj so vzroki za begunsko krizo vojna, nestabilnost in revščina v celotni regiji.

Cerar: Slovenija lahko sprejme med 15 in 20 benguncev in ponudi Triglav
Slovenija je od septembra pripravljena znova pomagati z vojaško ladjo Triglav, ki se je že izkazala s sodelovanjem v italijanski operaciji Mare Nostrum. Štirje meseci operativnega delovanja Triglava bi po izračunih vlade stali okoli 1,6 milijona evrov, je pojasnil premier. Ta sredstva je po njegovih besedah do neke mere oziroma v celoti zmožna zagotoviti Slovenija sama. Ker so to znatna sredstva, bodo preučili možnosti, koliko jih lahko pokrije EU, je pa Slovenija pripravljeni sama nekaj prispevati, da tako pokaže humanitarno noto s konkretnimi dejanji.

Slovenija je po Cerarjevih besedah pripravljena sodelovati tudi pri prostovoljnem pilotnem projektu prevzemanja beguncev za razbremenitev članic unije pod največjim migracijskim pritiskom. "Število bi se lahko gibalo tam nekje med 15 in 20, a to so zelo preliminarne ocene," je povedal.

"Danes gre za reševanje življenj v tej pravi tragediji v Sredozemlju," je poudaril tudi britanski premier David Cameron. Velika Britanija bo po njegovih besedah kot evropska država z največjim obrambnim proračunom ponudila ladjo kraljeve mornarice, tri helikopterje in dve patruljni ladji ter finančno pomagala pri stabilizaciji sosednjih držav. A obenem je Cameron opozoril, da morajo pri tem seveda veljati strogi pogoji, vključno s tem, da ljudje, ki jih bodo rešili in odpeljali v najbližjo varno državo, najverjetneje Italijo, ne bodo avtomatsko prosili za azil v Veliki Britaniji.

EU naj prevzame odgovornost
Belgijski premier Charles Michel je dejal, da sicer razume, da bližajoče se volitve otežujejo Cameronov položaj, a obenem opozoril, da EU mora prevzeti odgovornost za človekoljubno krizo, vse članice pa pozval, naj pogledajo svoje številke. Belgija meni, da predvidena številka 5.000 beguncev, ki naj bi jih medse razporedile članice, ni dovolj; zvišati jo želi na 10.000, je povedal Michel. EU mora po njegovih besedah storiti več in bolje.

Da je treba danes poskrbeti za to, da bodo pri delitvi bremena prispevale tudi države, ki do zdaj niso, ne le z lepimi besedami, ampak z dejanskimi zavezami, je poudaril tudi nizozemski premier Rutte. Nizozemska je po njegovih besedah storila že veliko. "Nizozemska je država, kjer ljudje, ki resnično potrebujejo pomoč in izpolnjujejo pogoje, vedno najdejo prostor. Veliko drugih držav tega ne more reči," je bil kritičen Rutte.

Nizozemski premier se je ob tem zavzel za pospešitev postopkov vračanja ljudi, ki nimajo prihodnosti kot prosilci za azil, v varne predele Afrike. Tako velika problematika zahteva skupen odziv Afrike, od koder težava izvira. Razmere se ne bodo izboljšale, če se ne izboljša položaj v celotni severni Afriki. Libija je v Afriki, ne v Evropi, je poudaril.

Dela še veliko
Težavo Libije je izpostavil tudi francoski predsednik Francois Hollande. Vprašanje Libije ni le evropsko. Če bo svet ostal ravnodušen do Libije, če bo država še naprej brez vlade in v kaosu, napredek na vseh drugih področjih ne bo kaj dosti pomagal, je opozoril in dodal, da Evropa mora pomagati slabo razvitim državam na zahodu Afrike.

Najprej reševanje življenj, potem preprečevanje tihotapljenja in razlogov za beg, je poudarila nemška kanclerka Angela Merkel, ki upa na podrobnejši akcijski načrt v naslednjih dneh, saj je treba storiti še veliko.

Grški premier Aleksis Cipras je poudaril, da tragedija in šokantna realnost poudarjata potrebo po tem, da EU razvije humano migracijsko politiko, ki bo temeljila na solidarnosti, še posebej z državami, ki so najbolj na udaru, med katerimi je tudi Grčija.

K izrednemu vrhu je po tragediji prejšnji teden, ko je pred obalo Libije utonilo 800 prebežnikov, pozval italijanski premier Matteo Renzi. Samo letos je pred obalo Italije umrlo 1.750 ljudi, Renzi pa je EU pozval h konkretnim ukrepom proti tihotapcem ljudi. Preseljence, ki za nevarno pot odštejejo tudi 1.600 evrov, pa je označil za "sužnje tihotapcev 21. stoletja". Okoli 90 odstotkov prebežnikov do Italije prispe iz Libije.