Teden na finančnih trgih je zaznamoval guverner Feda Jerome Powell, ki opozarja, da bo treba še precej dolgo vztrajati pri omejevalni denarni politiki. Vsi trije vodilni newyorški delniški indeksi so na tedenski ravni nazadovali za več kot štiri odstotke. Foto: Reuters
Teden na finančnih trgih je zaznamoval guverner Feda Jerome Powell, ki opozarja, da bo treba še precej dolgo vztrajati pri omejevalni denarni politiki. Vsi trije vodilni newyorški delniški indeksi so na tedenski ravni nazadovali za več kot štiri odstotke. Foto: Reuters

Da bodo Powllova stališča na rednem letnem srečanju centralnih bankirjev z vsega sveta v Jackson Holu jastrebja, je bilo pričakovati. In res ni "razočaral", še več, zaradi namigov, da bo treba še precej privijati obrestne mere, preden bo inflacija spet prišla nazaj na ciljno vrednost dveh odstotkov, je povzročil manjšo paniko in močne petkove izgube delniških indeksov v New Yorku. "Takšni so žal stroški zmanjševanja inflacije. Toda nezmožnost ponovne vzpostavitve cenovne stabilnosti bi prinesla še večjo bolečino," je dejal Powell v težko pričakovanem govoru v Jackson Holu v Wyomingu. Po njegovem mnenju se bo moralo ameriško gospodarstvo kar nekaj časa spoprijemati z omejevalno denarno politiko, kar bo pustilo posledice na trgu dela in bo boleče tako za podjetja kot za gospodinjstva.

Dow izgubil 1000 točk, kratkoročne obveznice na udaru
Elitni indeks Dow Jones je izgubil več kot tisoč točk oziroma tri odstotke, v celotnem tednu pa je bil minus 4,2-odstoten. Še izraziteje, za skoraj štiri odstotke, je v petek navzdol zanihal tehnološki indeks Nasdaq, ki je še posebej občutljiv na višjo ceno denarja in na naraščanje donosnosti obveznic. Pri dveletni ameriški obveznici je bila donosnost v petek celo najvišja po oktobru 2007, preden se je ob koncu delovnega tedna ustalila pri 3,4 odstotka. Vse bolj se zdi, da bo ameriška centralna banka na naslednjem zasedanju (20.–21. september) obrestno mero tretjič zapored zvišala za 0,75 odstotne točke in jo dvignila na raven med 2,75 in 3,0 odstotka. Še januarja je večina napovedovala, da bo Fed do konca leta obresti zvišal na največ pol odstotka, zdaj pa bo očitno obrestna mera že blizu štirim odstotkom in bo tam ostala tudi prihodnje leto.

Jackson Hole je tradicionalno prizorišče srečanja centralnih bankirjev (desno Jerome Powell). Vse bolj kaže, da bo Fed čez slab mesec dni tretjič zapored obrestno mero zvišal za 75 bazičnih točk, omenja se tudi možnosti, da bi podobno agresivno ukrepala Evropska centralna banka na zasedanju 8. septembra. Foto: Reuters
Jackson Hole je tradicionalno prizorišče srečanja centralnih bankirjev (desno Jerome Powell). Vse bolj kaže, da bo Fed čez slab mesec dni tretjič zapored obrestno mero zvišal za 75 bazičnih točk, omenja se tudi možnosti, da bi podobno agresivno ukrepala Evropska centralna banka na zasedanju 8. septembra. Foto: Reuters

September pogosto prinese nižje tečaje
Ker prihaja september, ki je zgodovinsko najslabši mesec v letu (indeks S & P 500 je od leta 1945 v tem mesecu v le 44 odstotkih pridobival, povprečna izguba znaša 0,6 odstotka), se nekateri že bojijo, da zdajšnji pretresi napoveduje hudo jesen. Nikogar ne bi presenetilo, če bi S & P zdrsnil še za 10 odstotkov. Letošnje leto je že tako zelo burno, v prvi polovici leta je S & P izgubil več kot 20 odstotkov (rekord po letu 1970) in se pogreznil v medvedje območje. Toda po sredini junija je sledilo občutno (več kot 10-odstotno) okrevanje, kar je bila tudi posledica spodbudnih četrtletnih dobičkov ameriških podjetij. Toda prihodnost je vse bolj negotova, predvsem evropska podjetja se morajo pripraviti na energetsko krizo, saj v nebo letijo cene plina in elektrike. Strateg banke Saxo Bank pravi, da so cene plina trenutno tako navite, kot da bi morali za sod nafte plačati 410 dolarjev.

Nafta dražja, saj Opec grozi z znižanjem proizvodnje
V zadnjih dneh se je dražila tudi nafta, šele besede Jeroma Powlla v Jackson Holu so nekoliko umirile trg. Ključno je bilo razmišljanje savdskega naftnega ministra, da utegne Opec s svojimi zaveznicami ob vse večji možnosti, da se na trg vrne Iran (že v naslednjem tednu bi lahko videli oživitev jedrskega sporazuma), znižati proizvodne kvote. Vsekakor presenečenje, saj vendar Opec vsi pozivajo, naj povečuje proizvodnjo in s tem poskrbi za nižje cene, kar bi blagodejno vplivalo na inflacijo. A Savdijci očitno ne bodo trpeli cen nafte pod 90 dolarjev. Kakor koli, vrednost brenta se je spet zavihtela nad 100 dolarjev, tedenski pribitek je bil skoraj petodstoten. V kombinaciji z dražjim dolarjem (ta že nekaj dni vztraja pod pariteto z evrom) to seveda ni dobra novica za voznike.

Dow Jones (New York)32.283 točk (tedenska sprememba: -4,2 %)
S & P 500 (New York)4.057 točk (-4,0 %)
Nasdaq (New York)12.141 točk (-4,6 %)
DAX30 (Frankfurt)12.971 točk (-4,2 %)
Nikkei (Tokio)28.190 točk (-1,9 %)
SBITOP (Ljubljana)1.145 točk (-2,4 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +2,50 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +3,04 %
EUR/USD

0,9963 (-0,7 %)

EUR/CHF0,9626 (+0,01 %)
bitcoin20.000 USD (-6,0 %)
nafta brent100,7 USD (+4,9 %)
zlato1.737 USD (-0,6 %)
evribor (šestmesečni)+0,984 %
Pri Luki Koper so imeli v prvem letošnjem polletju 41,5 milijona evrov dobička, kar je 169 odstotkov več kot leto prej. Prihodki so dosegli 155 milijonov evrov (+35 odstotkov). Foto: Radio Capodistria
Pri Luki Koper so imeli v prvem letošnjem polletju 41,5 milijona evrov dobička, kar je 169 odstotkov več kot leto prej. Prihodki so dosegli 155 milijonov evrov (+35 odstotkov). Foto: Radio Capodistria

Petrol s polletno izgubo, Luka s skoraj trikrat večjim dobičkom
Potem ko je SBITOP sredi avgusta dosegel najvišjo vrednost po aprilu, je sledilo rahlo padanje tega osrednjega indeksa Ljubljanske borze. V zadnjem tednu se je predvsem zaradi pocenitve Petrolovih delnic njegova vrednost znižala za 2,4 odstotka. Zaradi uravnavanja cen goriv je imel Petrol v prvem polletju za 1,3 milijona evrov izgube. Prihodki od prodaje so na račun višjih cen goriva dosegli 4,2 milijarde evrov, kar je 126 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani. Tečaj delnic je v petih dneh zdrsnil za dobrih šest odstotkov, na 472 evrov. Skupina Telekom Slovenije je medtem v prvih šestih mesecih leta ustvarila 314,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je odstotek manj kot v istem obdobju lani. Čisti dobiček se je okrepil za 10 odstotkov, na 23,4 milijona evrov. Pri Luki Koper so se medtem pohvalili z 41,5 milijona evri dobička, kar je 169 odstotkov več kot leto prej.

Kriptovalute med mladimi še naprej priljubljene
Skupile so jo tudi kriptovalute, bitcoin je včeraj zdrsnil pod 20 tisoč dolarjev, potem ko je bil od sredine julija nad to pomembno psihološko mejo. Čeprav so kriptovalute še bolj kot preostale tvegane naložbe v zadnjem letu dni utrpele hud udarec, pa to predvsem mladim ni nagnalo strahu v kosti. Anketa upravljavca premoženja Wisdom Tree (sodelovalo je tisoč oseb, starih od 18 do 30 let), ki so jo v Nemčiji izvedli junija (vrednost bitcoina je bila takrat pod 20 tisoč dolarji), je pokazala, da namerava 60 odstotkov vprašanih v prihodnosti vlagati v kriptovalute. 27 odstotkov sodelujočih je že kupovalo kriptovalute, medtem ko je v naložbe, kot so delnice in ETF-skladi, svoj denar vložilo 25 odstotkov anketirancev.