Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je bila letna inflacija decembra pri 4,2 odstotka in s tem za 0,7 odstotne točke nižja kot novembra in več kot pol nižja kot pred letom dni, ko je dosegla 10,3 odstotka. Povprečna letna inflacija v 2023 je medtem dosegla 7,4 odstotka, potem ko je bila v 2022 pri 8,8 odstotka.

K decembrski letni inflaciji so največ, 0,8 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so se medletno zvišale za 4,6 odstotka. To je precej nižja rast kot v preteklih mesecih. Podražitve v skupini rekreacija in kultura (za 6,3 odstotka) so imele 0,6 odstotne točke vpliva. Po 0,5 odstotne točke vpliva so dodale še višje cene v skupinah alkoholne pijače in tobak (za 9,4 odstotka), zdravstvo (za 8,5 odstotka), restavracije in hoteli (za 7,9 odstotka) ter raznovrstno blago in storitve (za 6,2 odstotka).

V medletni primerjavi so se znižale le cene v skupini prevoz (za 0,5 odstotka), k čemur so vodila cenejša pogonska goriva. Ob nižjih cenah nafte je bil vzrok za to tudi zadnji vladni poseg v trošarine in marže trgovcev. Cene storitev so bile decembra medletno v povprečju višje za 6,0 odstotka, cene blaga pa za 3,3 odstotka. Na mesečni ravni so se cene drugi mesec zapored znižale, po novembrskem enoodstotnem znižanju so decembra nazadovale za 0,5 odstotka.

Sorodna novica Mrak: Na ekonomskem področju je ta vlada za zdaj eno veliko razočaranje

Pocenitve naftnih derivatov (dizelskega goriva za 8,0 odstotka, tekočih goriv za 7,6 odstotka in bencina za 5,3 odstotka) so k mesečni deflaciji prispevale 0,4 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so k deflaciji dodale še nižje cene zbiranja odpadkov (za 8,1 odstotka), počitniških paketov (za 3,1 odstotka) in prevoznih sredstev (0,9 odstotka). Za 1,4 odstotka so bile nižje tudi cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, v katero sodita elektrika in plin.

Po drugi strani so inflatorno vplivale za 2,9 odstotka višje cene v zdravstvu, ki so mesečno rast cen dvignile za 0,2 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so prispevale še višje cene stanovanjske in gospodinjske opreme ter tekočega vzdrževanja stanovanj.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU-ju, je bila decembra medtem 3,8-odstotna, potem ko je bila novembra pri 4,5 odstotka, v lanskem decembru pa 10,8-odstotna. V mesečni primerjavi so se cene znižale za 0,5 odstotka, potem ko so novembra nazadovale za 0,8 odstotka.

Kljub decembrski nadaljnji umiritvi inflacije je ta v Sloveniji še vedno precej nad evrskim povprečjem. To je bilo novembra pri 2,4 odstotka, prva ocena za december bo znana konec prihodnjega tedna.

Statistiki so postregli še s podatkom, koliko so k decembrski letni inflaciji prispevale trošarine in davščine. Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin in harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin s konstantnimi davčnimi stopnjami, ki izloči vpliv dajatev, sta se na letni ravni razlikovala za 1,3 odstotne točke. Če se trošarine in davščine ne bi spremenile, bi bila letna inflacija po harmoniziranem indeksu decembra 2,5-odstotna.

Na statističnem uradu so ob tem spomnili, da so se letos trikrat zvišale trošarine za tobačne izdelke, večkrat pa tudi trošarine za naftne derivate (nazadnje so se te, kot omenjano, znižale), stopnja DDV-ja za energente za ogrevanje pa se je vrnila na 22 odstotkov.

Država poslovala s primanjkljajem

Surs je objavil tudi podatke o poslovanju države v tretjem četrtletju. Kot so sporočili, je sektor država v letošnjem tretjem četrtletju ustvaril 382 milijonov evrov primanjkljaja, kar je predstavljalo 2,4 odstotka BDP-ja.

V sektorju država je so na statističnem uradu sicer 11. četrtletje zapored zaznali rast skupnih prihodkov. Ti so znašali 6,934 milijarde evrov. Od prihodkov v enakem četrtletju lani so bili višji za 8,8 odstotka. V primerjavi s prvimi tremi četrtletji 2022 so skupni prihodki sektorja država v prvih devetih mesecih letos zrasli za 8,4 odstotka.

Skupne prihodke so nominalno najbolj povečali davčni prihodki, ki so se v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem dvignili za 7,3 odstotka. Med temi so najbolj ali za 5,8 odstotka zrasli prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz. Prihodki od tekočih davkov na dohodke in premoženje so se zvišali za 10 odstotkov, od socialnih prispevkov pa za 9,8 odstotka. Prihodki od obresti so zrasli sedmo četrtletje zapored, povečali so se za 241,1 odstotka.

Skupni izdatki države so v tretjem četrtletju znašali 7,317 milijarde evrov. V primerjavi z enakim četrtletjem lani so se zvišali za 12,2 odstotka. V prvih devetih mesecih so bili skupni izdatki sektorja država za 10,1 odstotka višji.

V letošnjem tretjem četrtletju so se nominalno najbolj ali za 14,3 odstotka povečali izdatki za sredstva za zaposlene. Socialna nadomestila v denarju in naravi so bila višja za 5,8 odstotka, subvencije pa za 83 odstotkov. Izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva so se dvignili za 9,8 odstotka, izdatki za obresti pa za 22,9 odstotka.

Javnofinančni primanjkljaj je v letošnjem prvem četrtletju znašal 554 milijonov evrov ali 3,8 odstotka BDP-ja, v drugem pa 598 milijonov evrov ali 3,7 odstotka BDP-ja. V prvih devetih mesecih je dosegel 1,534 milijarde evrov, v enakem obdobju lani pa 1,105 milijarde evrov.

Rast bruto dolga države

Konsolidirani bruto dolg države je medtem konec tretjega četrtletja letos znašal 43,917 milijarde evrov ali 71,4 odstotka BDP-ja. V primerjavi s stanjem na koncu predhodnega četrtletja je bil višji za 1,526 milijarde evrov. Povečal se je predvsem dolg iz naslova dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev.

Dolg države na osrednji ravni je znašal 43,105 milijarde evrov ali 70,1 odstotka BDP-ja, na lokalni ravni pa 1,031 milijarde evrov ali 1,7 odstotka BDP-ja.