Zaradi tega je kmalu po objavi novice na bencinskih črpalkah nastala velika gneča voznikov, ki so želeli rezervoarje napolniti z gorivom po stari ceni. Po novem je tako za liter 95-oktanskega treba odšteti 254 tolarjev. Liter 98-oktanskega bencina se je podražil za malo več kot 20 tolarjev. Zanj je od polnoči dalje treba odšteti 266,70 tolarja.

Liter dizelskega goriva po novem stane 238,90 tolarja, kar je skoraj devet tolarjev več kot prej. Ob nespremenjenih trošarinah, ki jih vlada ne more uravnavati že nekaj časa, je liter kurilnega olja dražji za skoraj sedem tolarjev. Zanj je treba odšteti 155,20 tolarja.

Bajuk: Subvencij ne bo
Finančni minister Andrej Bajuk je za TV Slovenija zatrdil, da ne bi bilo smiselno premišljevati o morebitnih subvencijah panogam, ki so najbolj odvisne od nafte. Sam meni, da se je s to situacijo treba spopasti tako, kot se bo z njo spopadel preostali svet. Opomnil je, da je današnja situacija drugačna kot v prejšnji naftni krizi, saj gre za povečano povpraševanje, ne pa za manjšo ponudbo.

Tudi posledica Katrine
Tokratno občutno povečanje cen naftnih derivatov je posledica visokih cen nafte na svetovnih trgih, predvsem zaradi divjanja orkana Katrina v Mehiškem zalivu. Ta je namreč povzročil izpad črpanja nafte na ameriških naftnih ploščadih.

Cena prvič prek enega evra
Direktor Ekonomskega inštituta pravne fakultete France Križanič je dejal, da bo po podražitvi cena bencina prvič presegla psihološko mejo enega evra, in dodal, da se bodo uporabniki verjetno nekoliko bolj zavedali draginje na tem področju.

Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Janez Šušteršič pa je pojasnil, da je neposreden učinek nove podražitve tekočih goriv na inflacijo trenutno približno 0,4 odstotne točke. Če se naslednjič cena goriv zniža, potem se ta prispevek k inflaciji nekoliko zniža, je dodal.

Križanič je še povedal, da podražitve sorazmerno malo vplivajo na inflacijo, bistveno manj kot pred 20 leti. "Vpliv je nekoliko večji na gospodarsko rast, vendar bolj na upočasnitev kot na prekinitev, kar pomeni, da nekega pomembnejšega vpliva ni," je dejal.

"Za zdaj to ne pomeni nekega velikega šoka za gospodarstvo, pomeni pa na neki način skrajni čas, da se vsi skupaj začnemo prilagajati in začnemo računati s tem, da so naftni derivati pač dragi," je dodal Šušteršič.