Pritiski po doseganju visoke donosnosti naložbe države v Pošto Slovenijo negativno vplivajo na osnovne dejavnosti pošte zagotavljanje univerzalnih poštnih storitev, je dejal poslanec Levice Miha Kordiš. Posledica tega je po njegovem mnenju pritisk na zaposlene, ki se kaže v izgorelosti, več bolniških odsotnostih in odhodih iz družbe ter v zapiranju poštnih poslovalnic, predvsem na podeželju. To pa po njegovem mnenju pomeni "socialno segregacijo" manj mobilnih ljudi in starejših.

Pošta je že sedaj dovolj rentabilna, le država se mora nehati obnašati do nje kot do molzne krave.

Miha Kordiš, Levica

V stranki so zato predlagali, da bi vlada Slovenskemu državnemu holdingu naložila, naj ponovno vzpostavi široko mrežo poslovalnic ter da v strategiji upravljanja ovrednoti izvajanje univerzalnih poštnih storitev in to upošteva pri zahtevani donosnosti. Sklepa o tem sta odbora zavrnila.

Direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Tanja Muha je poudarila, da vse več ljudi uporablja e-storitve, kar posledično pomeni upad pri klasičnih poštnih storitvah. Foto: BoBo
Direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Tanja Muha je poudarila, da vse več ljudi uporablja e-storitve, kar posledično pomeni upad pri klasičnih poštnih storitvah. Foto: BoBo

Vlada napovedala spremembo zakona

Državna sekretarja na ministrstvih za finance in gospodarski razvoj Alojz Stana in Aleš Cantarutti sta poudarila, da se SDH prek skupščine Pošte ne sme vmešavati v poslovne odločitve družbe ter da je pri zahtevanem donosu naložbe v Pošto že upoštevano, da ima družba tudi druge naloge, kot je le ustvarjanje dobička.

Cantarutti je dejal, da proučujejo, kako bi spremenili zakon, da Pošta ne bi imela tolikšne izgube pri zagotavljanju univerzalne poštne storitve in da bi bila hkrati storitev zagotovljena "tudi v zadnjem kraju v Sloveniji". Zakon bi lahko bil po njegovi oceni spremenjen še letos.

S prodajo na poslovalnicah do 160 letnih plač

Generalni direktor Pošte Slovenije Boris Novak je povedal, da je povpraševanje po dostavi pisem v zadnjih 10 letih padlo za več kot polovico, po plačilnih storitvah pa za dve tretjini. Druge države ta manko pokrivajo ali prek kompenzacijskega sklada, v katerega vplačujejo izvajalci poštnih storitev (kar je v Sloveniji v velikem deležu Pošta Slovenije), ali s subvencijami.

Pošta Slovenije ta posluje z dobičkom, ki je bil za letos ocenjen na 12,3 milijona evrov, bo pa, zaradi dogovora s sindikati o zvišanju plač in več zaposlitev, približno za polovico nižji se tako usmerja tudi v tržne dejavnosti, kot je špedicija in logistika ter tudi prodaja trgovskega blaga v poslovalnicah. Ob zadnje se je obregnil tudi Kordiš, je pa vodstvo Pošte povedalo, da je s to prodajo ustvarilo za 160 letnih bruto plač (skupno ima Pošta 6.300 zaposlenih) prometa.