Kdo bo odločal o prodaji Abanke? Foto: BoBo

Več informacij bo zaradi pogodbenih določil znanih naknadno oz. po podpisu pogodbe, ki bo predvidoma v četrtek, sta povedala predsednica nadzornega sveta Karmen Dietner in predsednik uprave Igor Kržan.

Višine kupnine zaradi pogodbenih določil nista želela razkriti, je pa Dietnerjeva v današnji izjavi za javnost povedala, da pri tem država izbranemu kupcu ni dajala nobenih jamstev za morebitne negativne posledice tožb, povezanih s sanacijo banke.

Na vprašanje, ali si bo država s prodajo 100-odstotnega deleža v Abanki povrnila sanacijski vložek, ki je za Abanko v zdajšnji podobi – v njo sta se po državni intervenciji združili Abanka Vipa in Banka Celje – dosegel 781 milijonov evrov, je odgovorila, da "če kupnini dodamo še vse terjatve, ki jih prodaja DUTB, upam, da bomo dosegli oz. presegli državno pomoč".

Dietnerjeva tvita premierja Marjana Šarca izpred nekaj dni, ko je zapisal, da bi moral holding ob nekaterih zadnjih objavah glede sanacije bank krepko razmisliti o nadaljevanju prodaje Abanke, ni želela komentirati, je pa zagotovila: "To smo dobro premislili, smo si vzeli še malo časa, saj smo sejo prestavili s ponedeljka na danes. Odločitev je utemeljena."

Kupnina v vrednosti 500 milijonov evrov?

Po neuradnih informacijah STA-ja sta oba interesenta v ciljni ravnini prodaje, Nova KBM in madžarska banka OTP, ponujala od 450 do 500 milijonov evrov. Po neuradnih informacijah Financ pa naj bi dosegla nekaj manj kot 90 odstotkov knjigovodske vrednosti delnic oz. dobrih 500 milijonov evrov. Kupnina je sicer sestavljena iz kupnine za delnico banke in iz premije, ki jo pri prevzemu celotne banke navadno plača kupec.

Nova KBM še brez komentarja glede nakupa Abanke

Potem ko so nadzorniki Slovenskega državnega holdinga soglašali s prodajo Abanke Novi KBM, v tej nakupa še ne komentirajo. "Uprava Nove KBM z zanimanjem spremlja odločitev o prodaji, a bomo pred komentiranjem počakali na prejeto pisno potrditev prodajalca," so v prvem odzivu zapisali v banki.

Kot so še navedli, je vodstvo Nove KBM vse od prihoda novega lastnika, ameriškega sklada Apollo, s svojim delovanjem dokazalo, da "nas zanima osnovni bančni posel, stabilna dobičkonosnost, učinkovito upravljanje s tveganji, usmerjenost in prilagajanje storitev strankam, boljša kultura in operativna učinkovitost".


POLITIČNI ODZIVI NA PRODAJO

Foto: BoBo
Šarec: SDH bi moral razmisliti o nadaljevanju prodaje Abanke

V kabinetu predsednika vlade so ob odločitvi SDH-ja o prodaji Abanke in končani privatizaciji NLB-ja poudarili, da bodo s tem prenehale nekatere zaveze do Evropske komisije. "To pa pomeni umik bistvenih omejitev v poslovanju obeh bank, kar je pomembno za zagotavljanje konkurenčnosti in za nadaljnji razvoj obeh bank."

V kabinetu so še poudarili, da je SDH v skladu s pristojnostmi in na podlagi odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, s katerim je državni zbor leta 2015 Abanko določil za portfeljsko naložbo in NLB za pomembno naložbo, "samostojno in neodvisno sprejel odločitev o prodaji" 100-odstotnega deleža države v Abanki in preostanek državnega deleža v NLB-ju do ciljnega deleža 25 odstotkov plus ena delnica.

Ministrstvo: Kupnina gre za zniževanje dolga
SDH je odločitev sprejel samostojno in neodvisno, so novico pospremili na ministrstvu za finance. "SDH je prodajni postopek Abanke vodil v imenu in za račun države, zato bo 10 odstotkov kupnine namenjene za demografski rezervni sklad, 90 odstotkov pa za zniževanje javnega dolga," so navedli.

Logar: To je posledica slabega gospodarjenja političnih elit

Foto: MMC RTV SLO/SDS

S prodajo Slovenija nima v večinskem lastništvu več nobene večje banke, to pa je posledica slabega gospodarjenja političnih elit, je potezo pospremil poslanec SDS-a Anže Logar. Od novega lastnika pričakuje "ravnanje z ustrezno skrbnostjo s ciljem dolgoročnega ohranjanja uveljavljene blagovne znamke v slovenskem prostoru".

"Z današnjim soglasjem nadzornega sveta SDH-ja za prodajo Abanke se izpolnjujejo zaveze, ki sta jih Evropski komisiji dali vladi Alenke Bratušek in Mira Cerarja," je povzel.

Ob tem pa je spomnil, zakaj smo prišli do takšnega stanja: "To je neposredna posledica delovanja gospodarsko-političnih elit, ki so pod pretvezo nacionalnega interesa slabo gospodarile z bankami. Ob tem so te iste elite banke često uporabljale predvsem za svoje zgrešene projekte, ki so na koncu tudi pripeljali do bančne luknje," je dejal Logar, tudi predsednik komisije DZ-ja za nadzor javnih financ in predsednik bančne preiskovalne komisije v prejšnjem sklicu parlamenta.

Mesec: Prodaja je posledica nedejavnosti vlade

Luka Mesec. Foto: BoBo

Do prodaje Abanke je pripeljala nedejavnost vlade pod vodstvom Marjana Šarca na tem področju, je za Slovensko tiskovno agencijo zatrdil koordinator Levice Luka Mesec. Po prepričanju Levice prodaja Slovenijo izpostavlja razvojnemu tveganju, o političnih posledicah za sodelovanje s koalicijo pa naj bi bilo več znano v četrtek.

"Povsem jasno je, da je do prodaje Abanke pripeljala neaktivnost vlade na tem področju. Od lani jeseni so obljubljali, posebej nam Levici, da bodo poskusili Abanko rešiti."

Če bi vlada želela drugačno odločitev, bi o tem odločala kot skupščina SDH-ja, tako pa so pustili, da to izpelje nadzorni svet, ki sledi zavezam Evropske komisije in strategiji upravljanja državnih naložb, v kateri je Abanka opredeljena kot portfeljska naložba.

"S tem smo v Sloveniji izgubili še zadnjo sistemsko banko v državni lasti. S tem smo izpostavljeni tveganju, kje bo država, če pride kriza in zrastejo obrestne mere, dobila denar po ugodni ceni," je ocenil koordinator Levice.

Kupnina, ki po neuradnih informacijah dosega nekje okoli pol milijarde evrov, po Meščevih besedah ni dovolj za poplačilo vložka iz sanacije konec leta 2013 in v 2014 ter je bistveno pod ciljem.

"Ena stvar je torej izguba za davkoplačevalce in proračun, pomembneje pa je, da banka ne bi smela biti prodana tako iz razvojnih razlogov in tudi zato, ker je bila prodaja od začetka izsiljena," je še zatrdil Mesec in spomnil, da so tako prejšnjo kot to vlado pet let prepričevali, naj sprožita postopke pri Evropski komisiji in razveljavita zaveze, ki "nam bodo v prihodnje povzročile težave in razvojni zaostanek".

Na vprašanje o morebitnih političnih posledicah za sodelovanje Levice s koalicijo pa je odgovoril le: "O tem več jutri."

Vrtovec: Prodaja Abanke pravilna odločitev

Jernej Vrtovec. Foto: BoBo

V NSi-ju so z odločitvijo nadzornikov po besedah Jerneja Vrtovca zadovoljni, predvsem nad tem, da se je prodajni postopek končal "kljub določenim političnim pritiskom".

"To je pomembno zlasti z vidika ohranitve kredibilnosti na mednarodnih trgih in med finančnimi institucijami ter vlagatelji. Zaveze je pač treba spoštovati," je dodal.

Poudaril je, da je banka v zasebni lasti lahko funkcionalnejša in v prid gospodarstvu ter državljanom, kot bi bila v državni lasti.

Po Vrtovčevih besedah je višina kupnine nedvomno pomembna. "Želim pa si, da bi banka še naprej delovala v prid gospodarstvu in državljanom. To je primarnega pomena," je dodal.

DeSUS: Če ne bi prodali, bi nas kaznovala komisija

Foto: BoBo

V DeSUS-u so ob odločitvi nadzornikov SDH-ja za Slovensko tiskovno agencijo kljub preteklemu nasprotovanju prodaji bank spomnili, da bi ob neprodaji bank Evropska komisija zahtevala vračilo državne pomoči. To bi lahko zopet padlo na pleča davkoplačevalcev, kar pa je za DeSUS nesprejemljivo.

Spomnili so, da sta stranka in poslanska skupina DeSUS-a v prejšnjih mandatih nasprotovali prodaji slovenskih bank, saj bi Slovenija s tem izgubila finančno suverenost. "Zaradi razmer v svetovnem gospodarstvu in bančnem svetu pa sta se obe banki, NLB in Abanka, znašli v položaju, ki je od države terjal sprejetje določenih ukrepov za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti bank," so navedli v komentarju.

"Dvomimo, da je bilo prodajo Abanke še možno zaustaviti, saj smo dali zavezo Evropski komisiji, ki bi ob neprodaji Abanke zahtevala vračilo državne pomoči, tako kot v primeru neprodaje NLB-ja," so ob tem še navedli in dodali, da bi bila morebitna dodatna obremenitev davkoplačevalcev nesprejemljiva.

SD: Prodaja je posledica neukrepanja

V SD-ju so zapisali le, da je to "logična posledica neukrepanja ob novih okoliščinah, ki bi jih Slovenija lahko izkoristila za zaščito svojih interesov".

Obžalovanje v SMC-ju
V SMC-ju obžalujejo zeleno luč nadzornikov. Želeli so si dodatnega premisleka na ravni vlade, kjer bi lahko pretehtali vse trenutne okoliščine, so še zapisali v odzivu za STA.

Jelinčič o pomanjkanju nacionalne zavesti

Zmago Jelinčič Plemeniti. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič Plemeniti je ob novici o zeleni luči za STA med drugim poudaril pomanjkanje nacionalne zavesti.

Po njegovem prepričanju bodo tuje banke nadzirale pretok kapitala, s čimer je ogrožena gospodarska samostojnost države.

"Namesto da bi kaznovali lopove, ki so vse skupaj pokradli, mi banko raje prodamo in s tem tudi zakrijemo vse sledove lopovščin," je bil oster Jelinčič.

Po njegovih besedah se ljudje na odgovornih položajih ne zavedajo, da so v zgodovini slovenske hranilnice ustanavljali zaradi nadzora lastnega kapitala in gospodarstva. V tej luči po njegovih besedah "človeka šokira izjava predstavnika Banke Slovenije, ko je rekel, da sploh ni važno, kdo je lastnik, važno je, da banka dobro posluje".

Direktor oddelka za finančno stabilnost in makrobonitetno politiko Tomaž Košak je namreč danes na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila o finančni stabilnosti dejal, da je bistveno pomembnejša kot samo lastništvo kakovost upravljanja banke. "To je ključni dejavnik, ki vpliva na finančno stabilnost," je poudaril.

"To kaže na popolno pomanjkanje nacionalne zavesti," pravi Jelinčič. Po njegovem prepričanju smo "bedaki, ki po direktivi EU-ja in po njihovih zahtevah prodajamo čisto vse".

"Slovensko gospodarstvo ne bo več slovensko, kajti banke, tuje banke bodo kontrolirale pretok kapitala in ob trenutkih, ko bo to treba, pokupile vse tisto, kar bo dobrega. To pomeni konec slovenskega gospodarstva," je napovedal.

Obregnil se je tudi ob bančnike, ki so izkopali bančno luknjo. "Namesto da bi jih kaznovali, jim pobrali vse premoženje, ki so si ga nagrabili in nakradli, bodo dobili samo še kakšne boljše službe in nihče se jih ne bo dotaknil," je še ocenil.


Kako pa kaj banka posluje

Abanka je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 18,6 milijona evrov čistega dobička, kar je 27 odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Čiste obresti so se v okolju nizkih obrestnih mer v letni primerjavi zvišale za dva odstotka, na 15,1 milijona evrov, čiste odpravnine pa za 10,2 odstotka, na 10,3 milijona evrov.

Na spletnih straneh Ljubljanske borze so iz Abanke sporočili, da še naprej intenzivno racionalizirajo svoje poslovanje. Stroške poslovanja so med januarjem in marcem na letni ravni znižali za odstotek, in sicer na 15,6 milijona evrov. Bilančna vsota banke je 31. marca znašala 3,8 milijarde evrov, tržni delež, merjen po velikosti bilančne vsote, pa 9,6 odstotka. Banka je visoko likvidna in kapitalsko močna, kar potrjujejo tudi ocene mednarodnih bonitetnih agencij, so poudarili v Abanki.

Skupina Abanka je v prvih treh mesecih letošnjega leta nadaljevala aktivni pristop zniževanja nedonosnih posojil. Ta so se po definiciji Evropskega bančnega organa (Eba) v skupini znižala za 12,7 milijona evrov, njihov delež pa za 0,7 odstotne točke, na 3,9 odstotka. V banki so poudarili še, da nadaljujejo optimizacijo poslovanja in pospešeno izvajajo dejavnosti, povezane z digitalno transformacijo. "Skrbimo za varno, stabilno in donosno poslovanje banke," so zatrdili.

V četrtek prodaja Abanke
Soglasje k prodaji Abanke