Celotna uprava Petrola na čelu s Tomažem Berločnikom je odstopila 24. oktobra. Foto: BoBo

"Podali smo soglasje za razkritje sklenjenih sporazumov o predčasnem prenehanju mandatov, da bi s tem omogočili objektivno in pošteno informiranje delničarjev. Očitno pa nadzorni svet prikriva vsebino sporazumov, da lahko javnosti ponuja "svoja" stališča," so v sporočilu za javnost zapisali nekdanji predsednik Petrolove uprave Tomaž Berločnik in člana Igor Stebernak ter Rok Vodnik. Kot so poudarili, je skupščina družbe tista, ki odloča o nesoglasjih med upravo in nadzornim svetom, kadar se ta pojavijo. "Upamo, da nam bo dana možnost, da na skupščini pojasnimo naša stališča. Poslovni rezultati družbe v zadnjih letih pričajo o tem, kako smo družbo vodili," so še zapisali člani nekdanje uprave.

SDH zahteva skupščino Petrola
Zahtevo za sklic izredne skupščine delničarjev je upravi poslal tudi Slovenski državni holding, na njej pa naj bi lastniki po prihodkih največje gospodarske skupine v državi dobili podrobnejšo informacijo o razlogih za predčasen odhod Berločnikove uprave.

Člani nekdanje uprave Petrola, d. d., se ograjujemo od enostranskih naknadnih pojasnil nadzornega sveta. Podali smo soglasje za razkritje sklenjenih sporazumov o predčasnem prenehanju mandatov, da bi s tem omogočili objektivno in pošteno informiranje delničarjev.

Tomaž Berločnik, Igor Stebernak, Rok Vodnik

"Zahteve nadzornega sveta po dodatnih pojasnilih in popravkih niso bile upoštevane"

Zaradi burnih odzivov v javnosti po zamenjavi vrha Petrola so nadzorniki družbe na straneh Ljubljanske borze zapisali, da jim uprava pod Berločnikovim vodstvom ni predložila verodostojnih gradiv o načrtovanih naložbah in o njih niso mogli odločati. "Razhajanje uprave in nadzornega sveta družbe Petrol v povezavi z izvajanjem sprejete strategije se nanaša na predloge uprave, katerih potrditev bi pomenila bistveno odstopanje od sprejetega strateškega poslovnega načrta 2018–2022, pri čemer pa uprava nadzornemu svetu nikoli ni predložila verodostojnih gradiv za odločanje," so zapisali v nadzornem svetu.

Pravijo, da so nekdanjo upravo Tomaža Berločnika večkrat pozvali k pripravi verodostojnih gradiv, "saj so gradiva vsebovala večstomilijonske napake pri izračunih denarnih tokov in višine potrebne zadolžitve za financiranje investicij". Gradiva so zato ocenili kot zavajajoča in na njihovi podlagi niso mogli sprejeti nobene odločitve.

Uprava je sicer gradiva večkrat dopolnjevala, a "zahteve nadzornega sveta po dodatnih pojasnilih in popravkih niso bile upoštevane". Prav tako so prikazovala bistveno napačno načrtovano višino in vrsto zadolžitve, tudi z dražjim podrejenim dolgom, so prepričani nadzorniki.

Spomnili so tudi na oceno bonitetne hiše Standard & Poor's Rating Services, v kateri ta opozarja na ključno tveganje velikega investiranja družbe (v vrednosti 521 milijonov evrov v skladu s sprejeto strategijo) v naslednjih letih, večinoma zunaj jedrnih dejavnosti.

"Dejstvo je, da so izračuni v gradivih vsebovali kritične napake, ki kljub večkratnim opozorilom nadzornega sveta niso bile oziroma niso želele biti popravljene, zaradi česar je v povezavi s pomembnostjo predlaganih odločitev nadzorni svet izgubil zaupanje v upravo.

Nadzorni svet Petrola

Spreminjanje zneska načrtovane zadolžitve za prevzeme

Mediji so sicer prejšnji teden poročali, da je Odvetniška družba Čeferin za nadzornike pripravila pravno mnenje, v katerem razkriva, da je uprava Petrola večkrat spreminjala znesek načrtovane zadolžitve za prevzeme. Zadolžitev do leta 2022 je bila predvidena v višini okoli milijarde evrov, kar je dvakrat več od zneska iz strategije do leta 2022. V Petrolu pa so ta teden pojasnili, da se te informacije nanašajo na višino investicij in dolgoročnih virov financiranja skupine Petrol po različnih delovnih gradivih.

"Nobenega od obravnavanih gradiv ni potrdil nadzorni svet, zato ne predstavlja spremembe strateškega poslovnega načrta 2018–2022 in niti ne pomeni odstopa od višine investicij ter dolgoročnih virov financiranja, razkritih v tem strateškem poslovnem načrtu," so še poudarili.

Nadzorni svet je zato ocenil, da bi bilo nadaljnje sodelovanje z upravo, v kateri sta bila poleg Berločnika še Rok Vodnik in Igor Stebrnak, izredno oteženo in bi škodilo uspešnosti poslovanja družbe. Odločitev o sporazumnem prenehanju mandatov upravi so 24. oktobra sprejeli enotno, so ponovili.

Dogajanje v Petrolu je sicer zanimalo tudi državnozborsko komisijo za nadzor javnih financ, nekdanja prva nadzornica in začasna predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popović pa jim je okoliščine pojasnjevala v četrtek za zaprtimi vrati. Zatrdila je, da so se nadzorniki in uprava razšli, ker uprava ni hotela izvajati sprejete strategije. Nadzorniki bodo te razloge čez mesec dni pojasnili tudi delničarjem na skupščini.

Visoke odpravnine "skladne z zakonodajo"

Razburjajo pa tudi visoke odpravnine nekdanjim članom uprave, a nadzorniki zatrjujejo, da so pri dogovoru upoštevali veljavno zakonodajo in pogodbe o zaposlitvi. Pop TV je namreč poročal, da trojici pripada šest plač odpravnine in celotna letna nagrada, kar naj bi skupaj naneslo približno 19 plač oziroma dobrih 300.000 evrov bruto za Berločnika in nekaj manj za Vodnika in Stebrnaka.

SDH zahteva izredno skupščino Petrola