Vlada, ki opravlja tekoče posle, je namreč danes zadolžila ministrstvo za delo, da dokončno pripravi predlog sprememb zakona o delovnih razmerjih, ki bi ga nato obravnavali socialni partnerji.

S področja povečanje varnosti gredo spremembe v smeri večje zaščite delavcev, ki so zaposleni pri agencijah. Zakon bi omejil zaposlovanje za določen čas, tako zaposlenim delavcem bi dali več pravic, poleg agencij pa bi pri kršenju kaznovali tudi delodajalce. Več možnosti bi dali za delo na domu in omejili zaposlovanje v slamnatih podjetjih.

Hkrati je predvidena uvedba odpravnin za zaposlene za določen čas, širijo se tudi razlogi za izredno odpoved delovnega razmerja na strani delavca, povečala bi se varnost staršev pred odpovedjo delovnega razmerja, po ministrovih pojasnilih bi se tudi stroški v povezavi z delom izplačevali mesečno kot plača, kar sicer ni zmeraj primer.

Odpuščanje bo cenejše in krajše
Z vidika večje prožnosti je predvidena uporaba informacijske tehnologije pri zaposlovanju, večja bi bila možnost dodeljevanja drugega dela delavcu, uvedli bi konkurenčno klavzulo tudi pri zaposlenih za določen čas. Predvideni so tudi krajši odpovedni roki in enotna odpravnina, ki bi znašala petino osnove za vsako leto dela pri delodajalcu.

Poleg tega se starostna meja za starejše delavcev pomika nekoliko navzgor, namesto vrnitev na delovno mesto, ko gre za ugotovljeno protipravno odpustitev delavca, je kot ena izmed možnosti predvidena tudi odškodnina. Novost je tudi možnost odpovedi delovnega razmerja v času poskusnega dela.

Zrahljane pristojnosti
Po ministrovih pojasnilih hkrati predvidevajo, da bi dodatke za delovno dobo urejala kolektivna pogodba in ne zakon, s čimer bi dali večjo možnost sporazumevanja socialnih partnerjev glede tega. Med spremembami s področja večje prožnosti sta tudi uvedba novega začasnega čakanje za delo s 85-odstotnim nadomestilom in poenostavljanje disciplinskih postopkov.

Pri širitvi pooblastil inšpektoratu gre po Svetlikovih besedah za nove pristojnosti, predvsem v smislu, da bi lahko inšpektorji izdajali ureditvene odločbe, ko bi naleteli na določene razmere, ki niso skladne z zakonom.

Spremembe zakona o delovnih razmerjih pa bi upoštevale tudi sklepe ustavnega sodišča in evropske direktive. Med temi je minister omenil, da bi delavce v organizacijah lahko zastopali tudi sveti delavcev in predstavniki zaposlenih, ne le sindikat. Nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu bi se obravnavali tudi z vidika odškodninske odgovornosti.

Netekoči posel, a nujen?
Zakon, kot je pojasnil premier, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor, sicer ne sodi v skupino tekočih zadev, a so predsedniki parlamentarnih strank v torek dosegli dogovor, da vlada po svoji presoji lahko obravnava tiste predloge zakonov, za katere sodi, da bi se v primeru neobravnave lahko ogrozil državni interes.

Delodajalci in sindikati se čudijo in nasprotujejo
Predstavitev vladnega izhodišča za spremebo zakona pa je presenetila tako delodajalce kot sindikate. V Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) nasprotujejo takšnemu reševanju problematike, saj je zanje ta zakon ena izmed ključnih reform. Vladno dejanje označujejo za ignoriranje socialnega dialoga. Edini način spreminjanja zakona o delovnih razmerjih je način, ki je bil uspešen že v preteklosti, in sicer prek iskanja soglasja s socialnimi partnerji, je dejal generalni sekretar ZDS-ja Jože Smole.

Smole dodaja, da je vlada zavajajoče navedla sklep s seje ekonomsko-socialnega sveta, saj je pozabila dodati, da ta poleg načelnega strinjanja socialnih partnerjev s spremembami pravi tudi, da bo vlada pripravljen predlog sprememb poslala članom ESS-ja, nato pa bo sklicana seja sveta.

Z načinom predstavitve sprememb se ne strinjajo niti v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič je dejal, da dejanje kaže, da "vlada, ki nima pristojnosti, hiti". Dodaja, da se želi premier, ki opravlja tekoče posle, s tem na vrhu EU-ja pokazati kot "tisti, ki naredi vse, kar gospa Merklova pričakuje od predsednikov vlad". Tudi sindikati želijo, da zakon o delovnih razmerjih nastaja enakopravno, s soglasjem vseh socialnih partnerjev.