Louvre je ena izmed kulturnih ustanov, ki so v času zaprtja zaradi pandemije močno povečale svojo prisotnost na spletu. Tako je Louvre postal muzej z največ sledilci na Instagramu na svetu, saj se na tem družbenem omrežju ponaša z več kot štirimi milijoni sledilcev. Foto: Televizija Slovenija
Louvre je ena izmed kulturnih ustanov, ki so v času zaprtja zaradi pandemije močno povečale svojo prisotnost na spletu. Tako je Louvre postal muzej z največ sledilci na Instagramu na svetu, saj se na tem družbenem omrežju ponaša z več kot štirimi milijoni sledilcev. Foto: Televizija Slovenija
Sorodna novica V Louvru načrtujejo nov vhod, da bi razbremenili nekdaj estetsko motečo stekleno piramido

V Louvru, ki velja za najbolj obiskan muzej na svetu in je med drugim stalno domovanje Mona Lize, so najavili, da bodo v januarju osnovno celo vstopnice dvignili na 22 evrov. Trenutno mora odrasel obiskovalec za obisk Louvra odšteti 17 evrov – ta cena je nespremenjena že od leta 2017.

Z dodatnim prihodkom bodo v muzeju pokrili rastoče energetske stroške, so pojasnili, ter omogočili brezplačen obisk za določene segmente prebivalstva: za mladoletne, za novinarje in učitelje.

Lani so imeli v Louvru 7,8 milijona obiskovalcev, kar pomeni 170-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2021, a še zmeraj 19-odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2019.

Olimpijskih iger vodstvo Louvre v svojem pojasnilu ni omenilo. Je pa dejstvo, da je dvig cen v Louvru usklajen s skokovito rastjo cen v francoski prestolnici, ki se pripravlja na največjo športno prireditev na svetu. V času olimpijskih iger, ki se začnejo 26. julija naslednjega leta, se bo cena karte za podzemno železnico na primer skoraj podvojila.

Obiskovalci Pariza v tem obdobju bodo imeli tudi težave z iskanjem nastanitev. Cene hotelov so prav tako poskočile (poletje 2024 bo kar za 300 odstotkov dražje od poletja 2023), mestne oblasti pa bodo poskušale omejiti oddajanje stanovanj turistom.

Zaščitni znak Pariza
Zgodovina Louvra sega vse do 12. stoletja, ko so ga – sicer kot trdnjavo – začeli graditi pod Filipom II., v 16. stoletju pa je postala kraljeva rezidenca in bila pozneje tudi prenovljena. Stekleno piramido je zasnoval kitajski arhitekt I. M. Pej, ki je veljal za zadnjega velikega mojstra modernistične arhitekture. V Piramidi je združil vse značilnosti svoje arhitekture – poudarek na natančni geometriji, gladkih površinah in naravni svetlobi. Njegova najpriljubljenejša gradbena materiala sta bila steklo in jeklo, ki ju je kombiniral z betonom.

Piramido so odprli 4. marca leta 1989 po letu burne razprave, ki jo je sprožil val neodobravanja zaradi kontrasta s klasicistično-baročno muzejsko stavbo. Podobno, kot se je zgodilo z Eifflovim stolpom, je tudi sprva sporna steklena arhitektura postala eden od simbolov Pariza in muzeja Louvre.