Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Demontaža kulturnih institucij

Skupina strokovnjakov, ki se znotraj Mednarodnega odbora za muzeje in zbirke moderne umetnosti (Cimam) ukvarja z nepravilnostmi v delovanju muzejev sodobne umetnosti po svetu, je izrazila zaskrbljenost nad upravljanjem kulturnih ustanov po Evropi, zlasti v jugovzhodni in srednji Evropi. Kot primer pa je izpostavila prav Moderno galerijo v Ljubljani.

Moderna galerija oziroma MG+MSUM je izjemen muzej in sodobna umetniška zbirka, ki je postala mednarodno znana z nekdanjo direktorico Zdenko Badovinac, ki je bila med letoma 2010 in 2013 tudi predsednica Cimama, je v sporočilu za javnost in na spletni strani zapisal odbor za opazovanje muzejev pri Cimamu. Sestavljajo ga direktorji muzejev od Dublina prek Buenos Airesa do Singapurja.

Zdenka Badovinac prejela prestižno nagrado Igorja Zabela 2020

Pri tem so navedli, da je ob koncu pogodbe Zdenke Badovinac jeseni 2019 slovensko ministrstvo za kulturo objavilo natečaj za delovno mesto, v letu in pol, kolikor je trajal postopek izbire, pa je spremenilo pravila in nazadnje razglasilo, da nihče od kandidatov ne ustreza novim pogojem. To se je, kot je zapisala skupina strokovnjakov, zgodilo kljub temu da se je za mesto potegovala tudi Zdenka Badovinac, ki ima "neprimerljiv ugled že skoraj 30 let". O tem je poročala tudi ameriška revija Artforum.

Moderna galerija je po njihovem mnenju tudi več kot leto pozneje, po treh neuspelih poskusih priprave veljavnega natečaja, še vedno v krizi upravljanja. "Ta primer je primer bolj subtilne pandemije, ki je okužila muzejska strokovna in etična merila v regiji," so zapisali.

Zdi se, da se je politika v teh državah vrnila k starim navadam poseganja tako v politiko zaposlovanja kot v upravljanje vsebin institucij, ki jih financira država. To je težnja, ki je stalno prisotna v regiji, vendar prispeva k naraščajočemu svetovnemu trendu prenizkega financiranja kulture, da bi postala ranljiva v službi politično motiviranih programov.

O težnjah neliberalnih praks

Neliberalni politični model se širi

Izrazili so bojazen, da se t. i. neliberalni politični model, ki so ga v zadnjih letih uveljavile vlade v državah, kot sta Poljska in Madžarska, širi v regiji in vpliva na tamkajšnje kulturne skupnosti.

"Zdi se, da se je politika v teh državah vrnila k starim navadam poseganja tako v politiko zaposlovanja kot v upravljanje vsebin institucij, ki jih financira država. To je težnja, ki je stalno prisotna v regiji, vendar prispeva k naraščajočemu svetovnemu trendu prenizkega financiranja kulture, da bi postala ranljiva v službi politično motiviranih programov," navajajo.

Muzej mora "služiti višjemu dobremu"

O nastavljanju direktorjev muzejev: Zakaj obstaja strokovni svet, če ne more nikomur svetovati?

Medtem ko je politično motivirano imenovanje najvišjega kulturnega menedžmenta svetovni problem, so se razmere v srednji in vzhodni Evropi ter na Balkanu še poslabšale, imenovanje nepripravljenih, neprimernih in nestrokovnih oseb na ključnih položajih v kulturi pa je postalo sistemska težava, je med drugim še zapisal odbor za opazovanje muzejev. Muzej ne pripada nobenemu določenemu politiku ali narodu, ampak naj bi pripadal svetovni skupnosti in "služil višjemu dobremu", so še poudarili.

Cimam je pridružena organizacija Mednarodnega muzejskega sveta (Icom).