Neformalna srečanja predstavnikov EPK-ja potekajo že od leta 2008 na pobudo norveškega Stavangerja. Na tokratnem srečanju od 5. do 8. maja so prisotni predstavniki Stavangerja, Pecsa, Essna, Tallina, Turkuja, Guimaraesa, Košic, Marseilla, Umee, Rige, Monsa in Plzna. Foto: Mestna občina Maribor
Neformalna srečanja predstavnikov EPK-ja potekajo že od leta 2008 na pobudo norveškega Stavangerja. Na tokratnem srečanju od 5. do 8. maja so prisotni predstavniki Stavangerja, Pecsa, Essna, Tallina, Turkuja, Guimaraesa, Košic, Marseilla, Umee, Rige, Monsa in Plzna. Foto: Mestna občina Maribor
Linz
Zelo uspešen je bil tudi Linz, ki se je iz industrijskega razvil tudi v kulturno zanimivo mesto. Foto: EPA

Po mnenju vseh prisotnih je tovrstna izmenjava izkušenj zelo pomembna za razvoj mesta in države. "Prej nihče ni govoril o Porurju, zdaj pa je pomembna točka tudi na kulturnem zemljevidu," je dejal predstavnik Essna Hans-Dietrich Schmidt. V Porurje, ki je nosilo naziv EPK-ja lani, je bilo samo zaradi tega projekta investiranih 500 milijonov evrov, v zadnjih petih letih pa je bilo na ta račun odprtih najmanj 10.000 delovnih mest. "EPK je bil za nas velik uspeh. Koristen ni bil le za razvoj na kulturnem ampak tudi drugih področjih," je pojasnil Schmidt.

Izkušnje pravijo ...
Zelo uspešen je bil tudi Linz, ki se je iz industrijskega razvil tudi v kulturno zanimivo mesto. Med EPK-jem leta 2009 so odprli številne nove kulturne točke, navdušenje nad projektom pa jim je uspelo razširiti tudi med lokalne prebivalce. "Tretjina takratnih projektov se nadaljuje še danes," je pojasnil Ulrich Fuchs, ki trenutno sodeluje pri pripravah na EPK v Marseillu leta 2013.

Iz izkušenj ve, da se pri vsakem EPK-ju pojavljajo kritike na račun datuma objave programa. "Meni se zdi dobro, da se z njegovo predstavitvijo ne hiti, saj se tako pušča odprt prostor za ideje. Najbolje je, da se ga objavi dva ali tri mesece pred začetkom leta EPK-ja, prej pa napove le par večjih projektov, da lahko služijo za promocijo," je dejal.

Večne težave z denarjem
V skoraj vseh mestih se pojavljajo tudi težave z denarjem in organizacijsko strukturo, za kar pa je največkrat kriva politika. Veliko takšnih težav so na primer imeli v Pecsu, a tamkajšnji predstavnik Szalay Tamas kljub temu meni, da jim je EPK prinesel številne koristi. "Imeli smo težave, a se je na koncu vse rešilo," je dejal. Tudi v drugih prestolnicah kulture so bile težave pri investicijah v infrastrukturo, a te po Fuchsovem mnenju niso odločilne. "Na investicije je treba gledati dolgoročno, zato ni nujno, da so nared še pred pričetkom EPK-ja," je menil.

Vsi pa so se strinjali, da je Maribor na dobri poti. "Pustite kulturnim delavcem, da delajo," je bil eden izmed nasvetov, ki ga je izrekel Schmidt.

Guimaraes program že ima
Guimaraes, ki bo EPK isto leto kot Maribor in partnerska mesta, se je priprav aktivno lotil že leta 2009 in je prvo verzijo programa predstavil konec letošnjega januarja. "Trenutno smo v fazi produkcije, denar imamo zagotovljen, zato smo zelo zadovoljni," je dejala tamkajšnja predstavnica Andrea Sofia Martins. Portugalci imajo za program, ki bo obsegal okoli 500 dogodkov, na voljo 25 milijonov evrov, investicije v infrastrukturo pa se ocenjuje na okoli 70 milijonov evrov. Od tega so okoli 44 milijonov evrov pridobili iz evropskih skladov.