Dziga Vertov se je s svojim gibanjem Kino - Oko zavzemal za film, ki ne uporablja tehnik iz literature in gledališča, temveč lastno izraznost polagajo v hipnotični učinek, dosežen z domiselno uporabo filmskih tehnik. Foto: Wikipedia
Dziga Vertov se je s svojim gibanjem Kino - Oko zavzemal za film, ki ne uporablja tehnik iz literature in gledališča, temveč lastno izraznost polagajo v hipnotični učinek, dosežen z domiselno uporabo filmskih tehnik. Foto: Wikipedia
Mož s kamero
Dziga Vertov je Moža s kamero, ki je postal eden najvplivnejših sovjetskih avantgardnih filmov, posnel leta 1929. Foto: Wikipedia

Mož s kamero je osupljiva mojstrovine sovjetskega avantgardnega filma, ki je s filmskimi sredstvi izražal ideje revolucije. Na 1. programu Televizija Slovenija, ki z njim zaznamuje stoletnico oktobrske revolucije, ga ujamete nocoj ob 23.20.


Prava čarobnost je v montaži

Mož s kamero
dokumentira živahni mestni vrvež, gibanje ljudskih množic, arhitekturo in najrazličnejšo mašinerijo v sovjetskih mestih. Bistvo filma pa je v montaži, pod katero se je podpisala režiserjeva žena Jelizaveta Svilova. Še danes je treba občudovati širok izbor, izvirnost in domiselnost uporabe filmskih tehnik, ki po močnem ekstatičnem in hipnotičnem učinku presegajo celo sodobne trende hitrostne montaže. Čarobna umetnina, s katero je režiser slavil moč filma, ki ne uporablja tehnik iz literature in gledališča (k temu se je zavezovalo gibanje Kino - Oko, ki ga je sam osnoval), je bil pogosto imenovan za najboljši film vseh časov.

Sredstvo za vzpostavljanje novega družbenega reda
Neposredno pred filmom, natančneje ob 23.05, pa se bo v oddaji Kinoteka voditeljica Mateja Valentinčič o ruskemu avantgardnem filmu pogovarjala z Nilom Baskarjem, kuratorjem velike retrospektive sovjetskega revolucionarnega avantgardnega filma, ki je oktobra potekala v Slovenski kinoteki. Mož s kamero bo le izhodišče za pogovor o rabi filma v dvajsetih letih 20. stoletja, ko je postal osrednji medij umetniškega izraza v Sovjetski zvezi. Revolucionarni politični voditelji z Leninom in Trockim na čelu so ga razumeli kot sredstvo za vzpostavljanje novega družbenega reda.

O ljubezni in šahu
Po dokumentarcu, ki v najbolj radikalni obliki uteleša načela sovjetskega montažnega gibanja, sledi še kratki film Pudovkina in Špikovskega Šahovska mrzlica. Komedija govori o vsedržavni mrzlici v času šahovskega turnirja v Moskvi leta 1925 in priča o pogubnem vplivu šaha na intimna življenja sovjetskih žensk in moških.