Kot so lani na festivalu pripravili poseben hommage Hladniku in Viscontiju, se letos spominjajo dveh velikanov sovjetskega filma, Sergeja Eisensteina in Sergeja Paradžanova, pa tudi ameriškega igralca Rocka Hudsona, ki je umrl pred 25 leti. Foto: ljudmila.org
Kot so lani na festivalu pripravili poseben hommage Hladniku in Viscontiju, se letos spominjajo dveh velikanov sovjetskega filma, Sergeja Eisensteina in Sergeja Paradžanova, pa tudi ameriškega igralca Rocka Hudsona, ki je umrl pred 25 leti. Foto: ljudmila.org
Protitok
Zaradi velikega zanimanja bo otvoritveni film, perujski Protitok, takoj po prvi projekciji (nocoj ob 20.00) ob 22.00 na sporedu še enkrat. Letošnji perujski kandidat za nominacijo za tujejezičnega oskarja je zgodba o priljubljenem ribiču v vasici z globoko ukoreninjeno katoliško tradicijo, ki pred vaščani (in svojo ženo) prikriva razmerje s slikarjem Santiagom, ki ne skriva svoje istospolne usmerjenosti. Po usodni nesreči, ki jo povzroči močan morski protitok, se je Miguel prisiljen odločiti, ali se bo še naprej pretvarjal in vztrajal v svojem dvojnem življenju.
Rock Hudson
Rock Hudson (1925-1985) je bil eden najbolj priljubljenih in najslavnejših hollywoodskih igralcev svojega časa. V več kot 40-letni karieri je nastopil v skoraj sedemdesetih filmih (Čudovita strast, Velikan, Zbogom orožje ...), velikokrat z Doris Day (Šepetanje na blazini, Ne pošiljaj mi rož). Dokumentarec, ki zaznamuje 25. obletnico Hudsonove smrti, se poglobi v ozadje njegovega skrivnostnega življenja in v okoliščine, ki so spremljale njegovo smrt za takrat še bolj ali manj neznano boleznijo.
Michael Stock
Režiser Michael Stock bo prišel v Ljubljano osebno predstavit svoj dokumentarec Razglednica očetu, v katerem spregovori kot žrtev očetove spolne zlorabe v otroštvu.

S kratkim bosanskim filmom Rožnata reka in celovečercem Protitok, ki je letošnji perujski kandidat za tujejezičnega oskarja, se bo v Slovenski kinoteki v nocoj ob 20.00 začela že 26. izvedba Festivala gejevskega in lezbičnega filma. Selektorica programa Suzana Tratnik je na nedavni novinarski konferenci povedala, da so za letošnji festival, kot vedno, skušali najti najvidnejše filme, ki odpirajo gejevske, lezbične, bi- in transseksualne teme.

Do 5. decembra bo omenjenima v Slovenski kinoteki in na drugih prizoriščih po Sloveniji sledilo še 30 igranih, dokumentarnih in kratkih filmov.

Pravila niso enaka za vse ...
Letos se bo festival med drugim ozrl k velikanoma sovjetskega filma, režiserjema Sergeju Eisensteinu in Sergeju Paradžanovu. Morda velja omeniti podatek, ki ga je že pred začetkom festivala izpostavil njegov programski selektor Brane Mozetič: po sovjetski revoluciji leta 1917 so komunisti odpravili zakon o kriminalizaciji homoseksualnosti, ki je veljal še od 18. stoletja in vladavine carja Petra Velikega in je narekoval petleten izgon v Sibirijo. Istospolno usmerjenost oz. muželožstvo (spolnost med moškimi) je leta 1933 Stalin ponovno kriminaliziral, s poudarkom, da gre za dekadenco, meščansko hibo in celo fašistično perverznost – temu so pozneje sledile tudi druge komunistične stranke po svetu. Po tem zakonu, ki so ga v SZ velikokrat uporabili zgolj v politične namene, sta bila zaprta tudi režiser Paradžanov in pesnik Genadij Trifonov. Pa vendar so bili tudi homoseksualci, ki niso padli v nemilost. Eden takih je bil nedvomno drugi na festivalu izpostavljeni režiser, sloviti Sergej Eisenstein (1898–1948).

Hommage Eisenteinovi Oklepnici Potemkin iz leta 1925 predstavlja ameriški film Ljudje in črvi (2009), utopična drama, v kateri igra več kot 100 transspolnih uporniških mornarjev. Predvajan bo tudi dokumentarec Upornik Paradžanov.

Rock Hudson - smrt, ki je aidsu dala obraz
Drugi hommage je namenjen leta 1985 preminulemu ameriškemu igralcu Rocku Hudsonu, ikoni heteroseksualne moškosti. Leta 1984 je razkril, da je gej in da je zbolel za aidsom. Nemški dokumentarni film Rock Hudson: čeden in skrivnosten tujec (2010) odgovarja na vprašanje, kako se je filmski zvezdnik spoprijemal z zanikanjem homoseksualnosti, in razkriva pričevanja o njegovi zasebnosti.

Na sporedu bosta še dva filma iz zgodovine lezbičnega in gejevskega filma. Prvi je Drugače kot ti in jaz, ki je bil leta 1957 posnet v Zahodni Nemčiji in obravnava tabutemo, 175. člen nemškega kazenskega zakonika, po katerem je bila moška homoseksualnost kazniva. Poleg cenzurirane različice filma bodo predvajani tudi iz celovite različice izrezani prizori. Film Jaz ti on ona (1976) je mojstrovina kultne belgijske režiserke Chantal Akerman, ki, tako Tratnikova, "z malo besedami spregovori o človekovi odtujenosti".

Pereče vprašanje pravic istospolno usmerjenih v Ugandi
Festival letos z dvema projekcijama v fokus postavlja tudi afriško kinematografijo. V filmu Kamerun: razkrivanje (2009) si pravnica prizadeva za izpustitev devetih moških, obtoženih homoseksualnosti. The Kuchus of Uganda spregovori o skupini GLBT-aktivistov v Ugandi, kjer je parlament obravnaval predlog zakona, po katerem je za homoseksualnost predvidena zaporna oziroma smrtna kazen. Fokus na Ugando bo poudarila tudi fotografska razstava Tadeja Žnidarčiča z naslovom Biti gej ali lezbijka v Ugandi iz spremljevalnega programa festivala, ki bo v ljubljanskem Cafe Open.

Ameriški dokumentarec Dve duši, ki bo na sporedu že v nedeljo, bo razvil morda letošnjo osrednjo nit, temo spolne dvojnosti, spolne nejasnosti, tudi interseksualnosti in preigravanja spolnih vlog. (v Dveh dušah režiserka Lydia Nibley raziskuje kulturni kontekst v ozadju brutalnega umora 16-letnika iz plemena Navajo, ki je bil med svojimi ljudmi čaščen kot človek z "dvema dušama", lastnostmi tako ženske kot moške identitete).

Ameriški neoavantgardni film Ljudje in črvi se k tej tematski rdeči niti pridružuje, kot že okmenjeno, z igralsko zasedbo več kot stotih transspolnih oseb, igranje vlog pa je prav tako pomembno v nemški komični drami Prijatelj iz Fara in v italijanski drami Vijoličasto morje. Argentinska mojstrovina Zadnje poletje Boyite prikazuje fanta, ki v puberteti odkriva, da je pravzaprav punca.

Gosta festivala
Režiserja Dennis Todorović in Michael Stock s filmoma Saša (2010) in Razglednica očetu (2010), ki sta nastala v nemški produkciji, bosta tudi gosta festivala. Z njima bo po projekcijah v Slovenski kinoteki potekal tudi pogovor.

Letos se bo prizoriščem Slovenski kinoteki, Kinu Metropol v Celju in MKSMC v Kopru pridružil tudi Mestni kino na Ptuju.