Oglas
Film govori o vojni v Čečeniji in o kriminalu, ki je v tej ruski republiki nekaj vsakdanjega. Vendar pa to ni le zgodba o mladeniču, ki ga po krivem obtožijo umora očeta, ampak je predvsem dokazovanje, da bi bilo brez trde Putinove roke in delovanja tajne službe v Rusiji vse narobe. V filmu namreč rešitelj mladeniča nastopi v porotniku, za katerega se izkaže, da je dolgoletni tajni agent. Igra ga Mihalkov, ki mu sicer očitajo prilizovanje oblasti, dolgoletno 'ždenje pri koritu' in samopašnost, zaradi katere se vsi že sprašujejo, ali si morda v svojem naslednjem filmu ne bo pripisal vloge Boga.
Vahabiti poznajo le zakon krvi in smrtiV filmu 12 namreč Mihalkov ne igra le predsednika porote, ki drugim porotnikom 'odpre' oči in jih usmeri na pravo pot razmišljanja. Dolgoletni sodelavec tajne službe prostovoljno prevzame skrb za mladeničevo usodo po koncu sodnega procesa. Je namreč edini, ki se zaveda, da bodo mladeniča po zanj ugodnem koncu sodnega procesa lovili in zagotovo ubili resnični 'krvniki' njegovega očeta. Je že tako, da so to vahabiti, islamski fundamentalisti, ki jih prav nič ne more spraviti k pameti in ki poznajo le zakon krvi in smrti. Tako je vsaj rečeno v filmu.
Tajna policija odreši izgubljeno dušo
Vahabiti so tudi tisti, ki leta 1995 mladeniča speljejo na krivo pot. Fant iz dobre družine - njegova mati in oče se med čečensko vojno opredelita za Moskvo - podleže zmotnim nazorom, ko mu neki vahabit podari nož. Fant kot v transu zapleše čečenski ples in že je zapleten v omrežje zločestih likov. Ti kmalu ubijejo njegove starše, fantu uspe pobegniti podivjanim zlikovcem, vendar ga obtožijo umora svojih staršev. Zavedenega mladeniča torej odreši šele član tiste združbe, tajne policije, ki v Rusiji (prej pa v Sovjetski zvezi) že dolgo skrbi za to, da se država ne pogrezne v splošno anomijo.
Mihalkovi - 'sovjetsko plemstvo'
Kdor pozna osebno zgodovino Nikite Mihalkova, leta 1995 za zgodovinski film Utomlyonnye solntsem (Zažgan od sonca) nagrajenega z oskarjem za najboljši tujejezični film, se ne čudi njegovemu poveličevanju organa, ki pomaga iz ozadja vzdrževati oblast Vladimirja Putina, do pred nekaj dnevi predsednika Ruske federacije. Družina Mihalkov je bila vedno nekaj posebnega. Znašla se je prav v vsakem režimu, in to ji je uspevalo tudi zaradi tesnih vezi s tajno službo.
Kot so zapisali v časopisu Die Welt, uživa danes Nikita Mihalkov v domovini skoraj svetniški status med ruskimi umetniki, nič drugače pa se ni godilo njegovemu očetu. Sergej Vladimirovič Mihalkov je bil pisatelj, čigar knjižice so bile obvezno čtivo vseh šolarjev v Sovjetski zvezi in ki mu je bila celo zaupana čast, napisati vse tri različice besedila sovjetske državne himne. Očetova dobra zapisanost pri oblasteh je pomagala tudi njegovim sinovom, ki so 'blagoslov oblasti' dobro izrabili. Nikitov polbrat Andrej Končalovski je tako smel odpotovati v ZDA, kjer je med drugim konec osemdesetih posnel akcijsko komedijo Tango & Cash s Sylvestrom Stalonejem v glavni vlogi.
Princ, car, tajni agent ... Bog?
Nikite nikoli ni zares vleklo v tujino. Ostal je zvest domovini in si prislužil sloves skoraj nepogrešljivega filmskega ustvarjalca. Za takšnega se ima menda tudi sam. To se kaže tudi v izbiri vlog, ki si jih nameni v svojih produkcijah. V filmu Sibirski brivec, v katerem sta glavni vlogi odigrala Julia Ormond in Richard Harris in v katerem je Nikita Mihalkov vlogi namenil tudi sinu Artjomu in hčerki Ani, je režiser odigral vlogo ruskega carja Aleksandra III., v filmu Državni svetnik je bil princ Požarski, zdaj kot tajni agent rešuje mlade duše ... Kot smo že zapisali, lahko sledi le še vloga Boga. Vendar ne v naslednjem filmu, ki bo nadaljevanje oskarjevskega zmagovalca Utomlyonnye solntsem in ki naj bi premiero doživel še letos.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje