Društvo slovenskih režiserjev je v ciklu Režiserji v dialogu pripravilo pogovor o položaju slovenskega filma, ki se ga je udeležil tudi minister za kulturo Vasko Simoniti. Člani društva so predstavili težave področja in pozvali k vzpostavitvi stabilnega delovnega in ustvarjalnega okolja, Simoniti pa je dejal, da ves čas deluje v dobro filma.
Slovenski film se spopada s posledicami lanskega leta - ne samo z epidemijo, ampak tudi z blokado financiranja slovenskega filma. Posledice čutimo že danes, tudi v mednarodnem okolju in navsezadnje tudi ustvarjalci, ki ne vemo, kakšna bo prihodnost.
Povezovalka spletnega pogovora Urša Menart je spomnila, da je imel slovenski film v 2020 veliko škodo. Slovenski filmski center (SFC) je šele na zadnji dan lanskega leta v sklopu PKP 7 prejel nakazilo iz proračuna za plačilo obveznosti do filmskih producentov, še slabih 730.000 evrov pa je ostalo nepočrpanih.
Kalvarija filmarjev v letu 2020
Svoje izkušnje iz preteklega leta je med drugimi predstavila Petra Vidmar, producentka filma Orkester v režiji Matevža Luzarja, ki je najdlje čakal na izplačila. Opomnila je, da so z zamiki izplačil ogrozili številne filmske ustvarjalce, saj jih pri enem filmu lahko dela tudi 300. Producentka je bila za poplačilo dolgov primorana celo prodati podedovano družinsko nepremičnino.
Režiser in scenarist Metod Pevec meni, da je film lani doživel kolektivno travmo: "Vsi skupaj smo doživljali, da je bil film kot panoga deplasiran, postavljen na stranski tir in da je bil prisoten realen strah, kot da želi nekdo ukiniti panogo, ki je sicer v svetu v razvoju."
Pričakujemo, da je filmska stroka vključena ne samo v delovanje filmskega področja, ampak tudi v vizijo in načrtovanje reforme slovenskega filma.
Letošnji prejemnik nagrade Prešernovega sklada Matjaž Ivanišin je poudaril, da je treba v Sloveniji zagotoviti okolje za splošen razvoj kinematografije, ki bo hkrati omogočalo napredovanje talentov. Opozorjeno je bilo tudi, da je Slovenija lani z neizplačili za že opravljeno delo začela pridobivati ugled nezanesljive države za koprodukcije.
Glede lanskega zastoja financiranja filma je Simoniti spomnil, da Nacionalni razvojni program prek določenih odborov pač ni šel, a je menil, da so na koncu "s PKP 7 zagotovili to, da se stvari lahko izpeljujejo".
Številni filmarji spet ne morejo do sredstev
Ob tem je minister opozoril na nove težave, med njimi na neimenovanje sveta SFC-ja. Povezovalec pogovora Miran Zupanič je povedal, da je mandat prejšnjemu svetu potekel 11. februarja, tako da svet že dva meseca deluje z delno sposobnostjo. Tako je onemogočeno potrjevanje programskih in finančnih načrtov, do težav pa prihaja tudi zato, ker filmarji, ki lani še niso začeli črpati sredstev SFC-ja, trenutno ne morejo do sredstev.
Simoniti je dejal, da se trudi, da bi imenovali svet čim prej, dotlej pa si bodo na ministrstvu po besedah v. d. direktorja direktorata za medije Uršule Menih Dokl prizadevali, da delo SFC-ja ne bi bilo ogroženo. Napovedala je, denimo, da bo SFC že konec tedna objavil sklop razpisov.
Simoniti je dejal, da so filmu letos namenili za 1,3 milijona evrov več kot lani, in poudaril, da se kot minister slovenskemu filmu ne odpoveduje. Dejal je, da si bo prizadeval, da bo produkcija tekla nemoteno. Vse, ki imajo zaradi lanskih razmer osebne dolgove, je pozval, naj jih izkažejo, da jim bodo poskusili iti naproti. Glede neizplačanih sredstev SFC-ja in nanje vezanih računov iz 2020 pa je omenil predlog, da bi prišlo do prenosa sredstev v letošnje leto. Med drugim je izrazil upanje, da so filmskim ustvarjalcem "kaj prinesli tudi protikoronski ukrepi".
Govorili so tudi o novem predlogu zakona o SFC-ju, ki je bil kot Slavc po Simonitijvih besedah pripravljen že pred leti. Na pogovoru sodelujoči filmarji so dejali, da so pričakovali vključitev stroke pri snovanju osnutka. Simoniti je odvrnil, da se mu je zdelo prav osnutek novega zakona najprej prepustiti ozkemu krogu strokovnjakov s filmskega področja, ko pa bo pripravljen, bo šel v postopek, tudi v javno razpravo.
Po Simonitijevih besedah gre pri zakonu predvsem za poenostavitev in združevanje zavodov v smeri, "da dobimo celostni filmski center, ki bo delal v korist slovenskega filma". Glede Viba filma je bilo v pogovoru opozorjeno, da je trenutno v drugorazrednem položaju, saj je odvisen od programsko-poslovnih odločitev SFC-ja, kar je slabo zato, ker mora po drugi strani 40 odstotkov denarja, s katerim razpolaga, pridobiti na trgu.
Kot je pojasnila vršilka dolžnosti direktorja direktorata za medije, si prav zato v novem zakonu želijo združitve SFC-ja in Viba filma, dodala pa je tudi, da si bodo prizadevali za okrepitev tehnične baze Viba filma s pomočjo sredstev iz kulturnega evra.
Neodvisni producent Jožko Rutar je predstavnico ministrstva vprašal še, kaj se dogaja z denarnimi spodbudami za snemanje tujih filmov pri nas. Odvrnila mu je, da se na ministrstvu s tem veliko ukvarjajo, tudi v sodelovanju z drugimi ministrstvi, ker se zavedajo multiplikativnih učinkov, ki jih mehanizem prinaša, za PKP 9 pa naj bi predlagali tudi povišanje sredstev zanj.
Tudi na današnji okrogli mizi je bil govor o tem, kdaj bo slovenskemu filmu zagotovljenih 11 milijonov evrov, nazadnje načrtovanih za 2022. Uršula Menih Dokl je razdelala sredstva, ki bodo v letošnjem letu namenjena filmu iz različnih postavk, in prišla okvirno do tega zneska, a jo je predsednik DSR Luzar opozoril, da bi slovenski film 11 milijonov potreboval le za programska sredstva. Sicer je Luzar izrazil upanje, da je današnje srečanje, v sklopu katerega so bili sodelujoči seznanjeni z nadaljnjimi koraki ministrstva, pomenilo začetek dialoga.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje