V prihodnost je pod režisersko taktirko Roberta Zemeckisa leta 1985 odpotoval Michael J. Fox. Foto:
V prihodnost je pod režisersko taktirko Roberta Zemeckisa leta 1985 odpotoval Michael J. Fox. Foto:
Kevin Costner
Na seznamu najdemo tudi Kevina Costnerja in njegov film Pleše z volkovi (1990), ki je osvojil sedem oskarjev. Foto: EPA

V ameriški kongresni knjižnici vsako leto izberejo 25 filmov, ki jih umestijo v Narodni filmski register, s katerim skušajo ohraniti domačo kulturno dediščino. Na letošnjem seznamu najdemo še filme Bližnja srečanja tretje vrste, 12 jeznih mož, kavbojski muzikal Oklahoma! in film Bullitt, znan predvsem po prizorih avtomobilskega preganjanja po San Franciscu.

Med zadnjimi dodatki seznamu je še film Kevina Costnerja Plešem z volkovi iz leta 1990, najstarejši film, ki se mu je uspelo uvrstiti na seznam, pa je Tol'able David. Leta 1921 ga je posnel legendarni režiser Henry King, eden izmed ustanoviteljev ameriške filmske akademije. Komisija, ki izbira filme, je film opisala kot učinkovito dramo z izjemnim vplivom na poznejše filmsko ustvarjanje.

Film Vrnitev v prihodnost, v kateri se je leta 1985 prvič kot potnik v času znašel Michael J. Fox, so opisali z besedami "ko Zona somraka sreča Prestona Sturgesa".

Manj znani naslovi
Med bolj nepričakovanimi naslovi, ki so jih izbrali za ohranitev, so The House I Live In, kratki film, v katerem si Frank Sinatra prizadeva za versko strpnost. Na seznamu se je znašel tudi režiser filma Briljantina Randal Kleiser. Vpisa pa mu ni prinesel najbrž njegov najbolj slavni izdelek, ampak njegov še študentski film Pleege, ki pripoveduje o družini, ki obišče umirajočo mati. Seveda ne gre brez Disneyjevih filmov. Registru se je tako pridružil kratek animirani film Three Little Pigs.

Z letošnjim izborom se je število filmov, ki jih nabirajo že od leta 1989, povzpelo na 475. Na seznam so lahko vključeni tako stari kot novejši filmi. Vsako leto pa jih javnost nominira na stotine, izmed množice nominacij pa izberejo filme s kulturno, zgodovinsko ali estetsko vrednostjo.

Da pa filmi res potrebujejo posebno nego oziroma hrambo, pove podatek, da je od ameriške filmske produkcije, ki je nastala pred letom 1950 izginila približno polovica filmov, od filmov, ki so jih posneli pred letom 1920, pa si jih danes ni mogoče več ogledati 90 odstotkov.