David Fincher je vlogo pomlajajočega se Benjamina Buttona zaupal igralcu Bradu Pittu, s katerim sta sodelovala že pri filmih Klub golih pesti in Sedem. Foto: Reuters
David Fincher je vlogo pomlajajočega se Benjamina Buttona zaupal igralcu Bradu Pittu, s katerim sta sodelovala že pri filmih Klub golih pesti in Sedem. Foto: Reuters

Zoprno je, da se najboljši trenutki v življenju zgodijo že na začetku, najslabši pa ob njegovem koncu.

Mark Twain
The Curious Case of Benjamin Button
Zgodba, ki se odvija v New Orelansu med koncem prve svetovne vojne, pripoveduje o Benjaminu, ki se rodi kot človek v starosti 80 let. Foto: Reuters

Prve besede scenarija je že leta 1943 začel pisati avtorjev sodobnik William Faulkner, po številnih odlašanjih in neštetih menjavah scenaristov in režiserjev pa je nenavadno pripoved The Curious Case of Benjamin Button na veliko platno končno prenesel David Fincher. Film, ki se ponaša z največ nominacijami za zlate globuse, bo z predbožično premiero v ZDA ravno še ujel boj tudi za prestižne oskarje.

Od studia do studia, od scenarista do scenarista
Fitzgerald je kratko zgodbo The Curious Case of Benjamin Button napisal leta 1922. Čeprav ni predstavljala tako pomembnega dela njegovega opusa, kot sta Veliki Gatsby in Tender is the Night, je takoj pritegnila precej pozornosti.

Avtor je bil takrat, ko so "Benjamina Buttona" začeli razvijati v film, sicer zaposlen kot scenarist, a sam se ni nikoli lotil predelave zgodbe. Čast je najprej pripadla Williamu Faulknerju, ki je takrat snoval za studio Warner Bros., a ta ni pridobil filmskih pravic za zgodbo.

Projekt je nato znova oživil Ray Stark, eden najbolj legendarnih hollywoodskih producentov, k sodelovanju pa prepričal Rona Howarda. Potem ko je ta odstopil od filma, je projekt padel pod okrilje studia Universal, scenarij pa so zaupali Robin Swicord. Prvi osnutek je oddala februarja leta 1990 in po nekaj popravkih je scenarij pristal pri Amblin Entertainment. S filmom se je nato spogledoval Steven Spielberg, ki si je v glavni vlogi zamislil Toma Cruisa, a tudi tej zasedbi ni uspelo in film je pristal pri hiši Paramount.

Pomembno je le, kako živimo svoje življenje
Podajanjem filma ni bilo konec niti po Starkovi smrti leta 2004. A šele po tem, ko je za pero poprijel Eric Roth, z oskarjem nagrajeni scenarist filma Forrest Gump, je bil film korak bližje uresničitvi. "Za cilj sem si postavil prikaz oblike človekovega življenja, ki ima nenavadno lastnost, da se odvija v obratno smer. Kakšen vpliv ima to na človeka? Izkazalo se je, da je vse odvisno od kvalitete življenja, ne glede na to, ali gre naprej ali nazaj". Prav Rothov scenarij je končno pritegnil režiserja Davida Fincherja, ki sam priznava, da glede na dozdajšnji opus ni bil najočitnejša izbira za romantično dramo.

Fincher je v projekt prinesel pomembno spremembo. Do tistega trenutka so vsi režiserji razmišljali o več igralcih v glavni vlogi, a režiser filma Klub golih pesti in Sedem je bil prepričan, da lahko s pomočjo novih tehnologih nalogo izpelje en sam. To pa zaupal "svojemu staremu znancu" Bradu Pittu.

"Ta film so zaradi visokih stroškov pri nastajanju spremljale same težave. Gre za dramo o smrti. Gre za eno tistih stvari, ki so brez zagrizene skupine ljudi povsem neizvedljive," je prepričan režiser.

M. K.

Zoprno je, da se najboljši trenutki v življenju zgodijo že na začetku, najslabši pa ob njegovem koncu.

Mark Twain