Fotografija je iz leta 1941: Armstrong je nastopil v kampusu newyorške univerze, ki mu je podelila naslov
Fotografija je iz leta 1941: Armstrong je nastopil v kampusu newyorške univerze, ki mu je podelila naslov "doktorja svinga". Foto: AP

Armstrongov nastop na BBC-ju leta 1968 med ljubitelji džeza velja za enega najbolj dovršenih trobentačevih koncertov v celotni njegovi karieri. Zdaj se mu bo dalo končno prisluhniti tudi na albumu: julija izide kompilacija Louis in London, na kateri bodo med drugim pesmi The Bare Necessities, Mack the Knife in Hello, Dolly!. V okviru promocije albuma je založba na YouTubu objavila tudi posnetek Armstrongovega nastopa v BBC-jevem studiu s pesmijo Hello, Dolly!. (Ogledate si ga lahko na koncu novice.)

Kar pet skladb na albumu so posnetki, ki do zdaj niso bili še nikoli izdani: (Back Home Again) In Indiana, You’ll Never Walk Alone, Ole Miss, Blueberry Hill in What a Wonderful World. V živo so jih posneli 2. julija 1968 v BBC-jevem studiu – le nekaj tednov po tem, ko je Armstrong z originalnim posnetkom balade What a Wonderful World z vrha britanske lestvice izrinil Cliffa Richarda.

53 let po glasbenikovi smrti bo izšlo nekaj posnetkov, ki jih javnost še ne pozna. Foto: Verve Records
53 let po glasbenikovi smrti bo izšlo nekaj posnetkov, ki jih javnost še ne pozna. Foto: Verve Records

"Poslednji hura"
Spremno besedilo k albumu je spisal Armstrongov biograf (in grammyjev nagrajenec) Ricky Riccard. Pri založbi Verve Records so ga prosili, zapiše, naj predlaga del Armstrongovega arhiva, ki bi ga lahko izdali, in BB-jev posnetek je bil njegovo prvo priporočilo. "Zame to predstavlja še poslednji hura," pravi. "Tukaj Armstrong poje, zabava in vse to počne na zelo visoki ravni."

Leta 1968 je Armstrong že bolehal za okvarami srca in ledvic, zato je – po zdravnikovih navodilih – svojo kariero malce upočasnil. Potem pa je, tako Riccardi, kar naenkrat začel znova peti in igrati na trobento, kar je bilo tudi povod za snemanje v Londonu. "Igra čudovito, poje sijajno – to je Armstrong na svojem vrhuncu." Samo dva meseca pozneje se je moral Satchmo v celoti upokojiti.

"Sledilo je še nekaj vrnitev, potem pa je leta 1971 umrl. Čeprav je bilo tudi nekaj junaških epizod, pa je bilo vse skupaj zanj napor. Zato je prav neverjetno, da so ga spravili v BBC-jev studio in da je bil njegov nastop tako dober."

Za oboževalce
Louis Armstrong je takrat po snemanju v dar dobil posnetek nastopa, ki ga je v svojem osebnem arhivu označil z etiketo "za oboževalce". "Hotel je, da bi njegovi oboževalci in svet ta posnetek slišali," interpretira Riccardi.

Džezistov biograf je prepričan tudi, da je leto 2024 – zaradi rastočega zanimanja za Armstronga in njegovo dediščino – "popoln trenutek" za novo izdajo kompilacije. Glasbena stroka, pa tudi širša javnost, imajo po njegovem mnenju danes veliko bolj poglobljeno razumevanje Armstronga kot v prvem desetletju po glasbenikovi smrti. Takrat so mu namreč očitali domnevno ravnodušnost do boja za enakopravnost in državljanske pravice. "Kadar omeniš te obtožbe na Armstrongov račun, je že zadnjih od pet do deset let očitno, da ljudje ne razmišljajo več tako. Zdaj razumejo, kaj vse je moral prestajati."