Elginovi marmorji, kot jim pravijo Britanci, pravilneje pa kiparski okras s Partenona (čeprav prihaja nekaj plastike tudi z drugih stavb Akropole), so jabolko spora med Veliko Britanijo in Grčijo. Foto: EPA
Elginovi marmorji, kot jim pravijo Britanci, pravilneje pa kiparski okras s Partenona (čeprav prihaja nekaj plastike tudi z drugih stavb Akropole), so jabolko spora med Veliko Britanijo in Grčijo. Foto: EPA

Grčija že leta vodi kampanjo za vrnitev "Elginovih kipov", kot jim pravijo Angleži. 75 metrov friza s Partenona, 15 metop in 17 skulptur je namreč iz Grčije v zgodnjem 19. stoletju odnesel lord Elginski, britanski ambasador v otomanskem imperiju, ki je takrat vladal Grčiji.

"Mone Lize ne bi prerezali na pol"
"V pogajanjih nismo naredili napredka, kakršnega bi si želel,"
je Micotakis v nedeljo izjavil za BBC. "Potrpežljiv človek sem, in čakamo že več sto let in ne bomo odstopili od svojih zahtev. Naše stališče je, da artefakti spadajo v Grčijo, od koder so bili bolj ali manj ukradeni," je še povedal predsednik grške vlade, ki sicer ne postavlja vprašanja lastništva – zanj je pomembneje, da bi se kipi iz Londona končno vrnili v Atene. Položaj je primerjal s tem, da bi "Mono Lizo prerezali na pol, nato pa polovico shranili v Louvre in polovico v Britanski muzej." "Mislite, da bi ljudje na ta način lahko cenili lepoto umetnine?" Poudaril je, da ne gre za problem lastništva, ampak "ponovne združitve".

"Odgovor se mi zdi popolnoma jasen. Kipi so videti bolje v Muzeju Akropole, naprednem muzeju, ki je bil zgrajen posebej za ta namen."

Velika Britanija kipov očitno ne bo vrnila – lahko pa bi jih posodila
Britansko stališče je, da so bili kipi kupljeni v skladu s takrat veljavnimi zakoni in da pripadajo Veliki Britaniji. Britanski premier Sunak je marca letos kategorično zatrdil, da ne bodo spreminjali zakona – to pa bi bilo treba, če bi Britanski muzej želel kipe vrniti Grčiji.

Veljavna zakonodaja ne preprečuje, da bi ustanova svoje artefakte
Veljavna zakonodaja ne preprečuje, da bi ustanova svoje artefakte "posodila" v tujino. Foto: EPA

Veljavna zakonodaja sicer ne preprečuje, da bi ustanova svoje artefakte "posodila" v tujino.
George Osborne, nekoč britanski finančni minister, danes pa predsednik muzejskega odbora, je nedavno izrazil željo, da bi prišlo do dogovora, po katerem "bi te umetnine lahko videli v Atenah".

Micotakis in Sunak se bosta sestala v torek, že danes pa bo grški premier sestankoval z vodjo Laburistične stranke Keirom Starmerjem. Prejšnji teden je The Financial Times poročal, da Starmer, ki mu javnomnenjske ankete na volitvah leta 2024 napovedujejo večino, ne bi preprečil "za obe strani sprejemljivega dogovora" za izposojo kipov.

V Britanskem muzeju so v izjavo za javnost zapisali: "Razprave z Grčijo o Partenonskem partnerstvu še potekajo in so konstruktivne. Verjamemo, da bi takšno dolgoročno partnerstvo ujelo ravnovesje med deljenjem naših najdragocenejših artefaktov s svetom in ohranjanjem integritete neverjetne zbirke, ki jo hrani muzej."