Nagrade za medicino, fiziko, kemijo, literaturo in ekonomijo so podelili v švedski prestolnici, najprestižnejšo, za mir, pa v Oslu. Dobitnike nagrad za medicino, fiziko, kemijo in literaturo sta Švedska kraljeva akademija znanosti in Karolinski inštitut razglasila v tednu med 2. in 6. oktobrom.
Letošnji Nobelov nagrajenec za literaturo verjame v moč literature, da ohrani življenje. "V nekem smislu sem vedno vedel, da lahko pisanje rešuje življenja, morda je rešilo celo moje življenje," je povedal v četrtek v Stockholmu.
V svojem Nobelovem predavanju v Stockholmu je norveški dramatik poudaril, da je v njegovih delih več samomorov, kot bi si rad priznal. Istočasno je izrazil bojazen, da je tako morda prispeval k legitimizaciji tega dejanja. Ob tem pa je dodal, da so se ga globoko dotaknile čestitke po objavi prejema Nobelove nagrade, v katerih so oboževalci dejali, da jim je njegovo pisanje preprosto rešilo življenje.
"In če to, kar pišem, lahko pomaga rešiti tudi življenja drugih ljudi, potem me to osrečuje bolj kot kar koli drugega," je povedal pisatelj.
Pisanje kot prostor varnosti
Fosse se je v četrtek, v javnem branju svojega govora, oziral tudi nazaj na lastno življenje. Povzel je anekdoto iz šolskih dni, ko ga je nekoč "prevzel neznanski strah", ko bi moral na glas brati pred razredom. Stekel je iz učilnice in se pozneje izgovoril, da "je moral na stranišče". Občutek strahu je dojemal kot izgubo glasu, izgubo jezika, ki ga "je moral vzeti nazaj". Ugotovil je, da mu pisanje "daje občutek varnosti" in je zanj "nasprotje strahu".
Potegnil je tudi vzporednice med glasbo in pisanjem: v najstniških letih je od tega, "da ga je zanimala samo glasba" – na neki točki je sanjal o karieri rockovskega kitarista – prešel k pisanju. "S svojim pisanjem sem skušal ustvariti nekaj iz vsega, kar sem občutil ob brenkanju na kitaro."
O svojem procesu pisanja je Fosse povedal: "Ko pišem, na neki točki vedno dobim občutek, da je to besedilo že bilo napisano, da že nekje obstaja, ne v meni, ampak zunaj mene, in da ga moram samo še zapisati, preden besedilo izgine."
To, da v njegovem romanu Septologija ni niti ene same pike, "ni literarna invencija", je poudaril. "Roman sem tako napisal, v enem zamahu, v enem samem neprekinjenem gibu, ki ni terjal pike." Septologija je zgodba o priletnem slikarju, Asleju, ki sam prebiva na jugozahodni obali Norveške in razmišlja o svojem življenju.
Ob razglasitvi nagrade na začetku oktobra je Švedska akademija sporočila, da bo 64-letnega dramatika nagradila za njegove inovativne igre in prozo, ki daje glas neizrekljivemu.
Fossejevo delo včasih primerjajo s Samuelom Beckettom, še enim dramatikom z Nobelovo nagrado. Opira se na preprost jezik, ki svoje sporočilo prenaša skozi ritem, melodijo in tišino.
Čeprav je danes eden najbolj uprizarjanih dramatikov na svetu, postaja vse bolj prepoznaven tudi po svoji prozi. Kot so še navedli na Švedski akademiji, njegovo pisanje razgalja "človekovo izgubo orientacije", njegov slog pa je postal znan kot "Fossejev minimalizem".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje