Skozi razstavo sta predstavljena pojmovanje koncepta dela avantgardnih umetnikov v 60., 70. in 80. letih preteklega stoletja ter sprememba koncepta dela umetnikov in njihovih prostorov v 90. letih ter sodobne politične umetniške prakse.

Od ustvarjalnega do produkcijskega časa
Med prehodom iz socializma v kapitalizem na območju nekdanje Jugoslavije – torej v zgodnjih 90. letih preteklega stoletja – se je začel bistveno preobražati koncept dela umetnikov, ob tem so se preoblikovali tudi koncepti umetnostnih prostorov. Še več, v posocialističnem svetu se je spremenil tudi produkcijski čas umetnikov. Medtem ko so umetniki v socializmu govorili o lenobi in času "v leru" kot o ustvarjalnem času, ga je zdaj nadomestil produkcijski čas rokov za oddajo projektov, so ob razstavi zapisali v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (MSUM).

Pragmatizem in fleksibilnost dela stopita v ospredje
V istem desetletju sta nekdanji utopizem umetniških kolektivov nadomestila pragmatizem in fleksibilnost dela nevladnih organizacij, pretežno odvisnih od javnih sredstev. Umetniki so postali producenti, preživetje umetnikov in kulturnikov pa je postalo odvisno od trajanja posameznih projektov, tako da so se pridružili vse številnejši armadi prekarnih delavcev. Čeprav v socializmu delovne razmere niso bile veliko boljše, so imeli umetniki vsaj ves svoj čas na razpolago, so še poudarili ob razstavi.

Vse večja nestabilnost dela umetnikov
Zaradi čedalje bolj zaostrenih razmer v svetu (od pandemije, skrajnih politik, vojn, ekonomske krize) se nestabilnost dela umetnikov še dodatno stopnjuje, se s tem povečuje tudi potreba po intenzivnejšem horizontalnem povezovanju in po vnovičnem premisleku dediščine avantgard.

Zgodovina nekdaj pretežno moških umetniških kolektivov
Razstava v MSUM-u omenja tudi zgodovino umetniških kolektivov, ki so jih v preteklosti sestavljali pretežno moški, saj so ženske svoje delo organizirale in artikulirale drugače. Postavitev predstavi projekte zadnjih 20 let, ki se s konceptom dela ukvarjajo na način političnih platform in tako neposredno vplivajo na kulturne politike v posameznih državah.

Ta del postavitve se navezuje tudi na lokalne tradicije sodelovanja med institucijami, nevladnimi organizacijami in posameznimi umetniki na polju dela, vse to pa je tematsko razširjeno na boje za delavske pravice v kulturi, ki sovpadajo z bojem za pravice gospodinjskih delavk in delavcev, negovalk in negovalcev ter migrantskih delavk in delavcev.

Razstava je na ogled do 29. januarja 2023.