Srečko Kosovel (1904–1926). Foto: Wikipedia Commons
Srečko Kosovel (1904–1926). Foto: Wikipedia Commons

Tudi 120 let po rojstvu Srečka Kosovela zanimanje za njegovo poezijo ne usiha, kvečjemu nasprotno. Kot bi vsaka generacija znova odkrila moč in razsežnosti njegovih verzov – pa naj bodo impresionistični, ekspresionistični ali konstruktivistični – ter njihov pomen za naš tukaj in zdaj. V Literarnem večeru, ki je nastal na podlagi predloge Katarine Mahnič, ob poeziji lahko prisluhnete tudi Kosovelovi prozi in pismom.

Literarni večer: Srečko Kosovel – ob 120. letnici rojstva

V Izbrani prozi predstavljamo Anjo Mugerli, uveljavljeno slovensko pisateljico, ki je za svoja dela prejela več nagrad in nominacij, med njimi evropsko nagrado za književnost, nagrado novo mesto (obe za kratkoprozno zbirko Čebelja družina), njena knjiga kratke proze Zeleni fotelj je bila leta 2015 nominirana za najboljši knjižni prvenec leta, njen roman Spovin pa je bil leta 2018 med desetimi finalisti za nagrado kresnik.
Izbrani odlomek je iz daljše novele z naslovom Plagiat, objavljena bo v avtoričini novi knjigi kratke pripovedi, ki jeseni izide pri založbi Miš. V zgodbah zbirke nastopajo protagonistke, ki zavedno ali pa tudi ne vplivajo na življenja druga druge. Rdeča nit, ki se vleče skozi pripovedi, je izguba, in to stanovanja, prijateljstva, ljubezni, partnerja, matere … ter veliko manj oprijemljivih stvari, kot sta mladost in podoba, ki jo imamo o sebi in drugih.

Izbrana proza: Anja Mugerli: Plagiat

Slavna hollywoodska scenaristka Nora Ephron je kariero začela kot novinarka. Foto: AP
Slavna hollywoodska scenaristka Nora Ephron je kariero začela kot novinarka. Foto: AP

Nora Ephron je najbolj znana po scenarijih vrste izjemno uspešnih hollywoodskih romantičnih komedij in melodram Romanca v Seattlu, Ko je Harry srečal Sally, Ko boli srce (scenarij za ta film temelji na prav tako izjemno uspešnem istoimenskem romanu Nore Ephron, v katerem opisuje propad svojega zakona s Carlom Bernsteinom). Svojo kariero je Nora Ephron začela kot novinarka, preden je zajadrala v svet filma, poleg tega je napisala več knjig esejev, pri katerih je vedno izhajala iz svojega doživljanja in lastnih izkušenj – pri karieri, zvezah, kuhanju, staranju in starševanju, kot je razvidno tudi iz razmišljanja z naslovom Starševanje v treh fazah. Za oddajo Spomini, pisma in potopisi smo ga izbrali iz zbirke Moj vrat mi gre na živce in druge misli o tem, kako je biti ženska. Knjigo je prevedla Polona Glavan.
Spomini, pisma in potopisi: Nora Ephron: Starševanje v treh fazah

Nebinarna dramatičarka, esejistka, pisateljica in kuratorka iz judovske družine Sasha Marianna Salzmann, ki je svoje moško ime prevzela po pokojnem dedu, se je rodila leta 1985 v Volgogradu. Zgodnje otroštvo je preživela v Moskvi, nato je s starši zaradi naraščajoče nestrpnosti do Judov emigrirala v Nemčijo. Prebivala je v več državah, zamenjala več stanovanj, zato na vprašanje, od kod prihaja, največkrat odgovori kar z besedama "iz gledališča". Gledališču je posvetila sedemnajst let življenja, nato jo je pot zanesla v turško prestolnico; tam je nastal njen prvi roman Iz sebe (Außer sich). Leta 2021 mu je sledil drugi z naslovom V človeku mora biti vse čudovito (Im Menschen muss alles herrlich sein). Stična točka obeh pri kritikih izjemno dobro sprejetih romanov je razmislek o udušenem človeku, ki ga je oblikoval sovjetski socialistični režim in ki se pečata svoje vzgoje ni nikoli otresel. Sashi Marianni Salzmann smo posvetili tokratni Literarni portret.
Literarni portret: Sasha Marianna Salzmann

Sedemnajstega marca leta 1934 se je v Mariboru rodil Jože Snoj, slovenski pesnik in pisatelj, tudi esejist, urednik in kritik. Umrl je 7. oktobra leta 2021. Kot večina iz njegove generacije je bil pripadnik modernizma v literaturi, vendar je najizrazitejša posebnost njegove lirike v osemdesetih in devetdesetih letih močna težnja po resakralizaciji poezije in mističnem čaščenju pesniške besede ter neposrednejšem nagovarjanju transcendence. Tak je tudi cikel pesmi z naslovom Janez Krstnik, tisti, ki je Jezusa krstil v Jordanu in za katerega pravi Snoj: "In ve, da prvi sam je z njim – odrešen."
Literarni nokturno: Jože Snoj: Janez Krstnik

Sorodna novica "V prerezu srca je prostranstvo vode": Pripovedovalski festival v znamenju vode in ustvarjalk

19. marca praznujemo svetovni dan pripovedništva. Na svetovni dan pripovedovanja ljudje pripovedujejo in poslušajo pripovedke v najrazličnejših jezikih na številnih različnih prizoriščih, podnevi in ponoči. Udeleženci pripovedujejo ljudske pravljice, zgodbe znanih avtorjev, tudi zgodbe iz svojega življenja. Ena izmed ključnih pripovedovalk na Slovenskem je pesnica in pisateljica Anja Štefan. V Literarnem nokturnu boste slišali izbor iz njene zbirke za otroke Imam zelene čeveljčke.
Literarni nokturno: Anja Štefan: Imam zelene čeveljčke


Spored literernih oddaj med 17. in 23. marcem

Nedelja, 17. marec
Humoreska tega tedna 14.05 (Ars) – Bohumil Hrabal: Stregel sem abesinskemu cesarju
Spomini, pisma in potopisi 19.30 (Ars) – Nora Ephron: Starševanje v treh fazah
Literarni portret 22.05 (Ars) – Literarni portret: Sasha Marianna Salzmann
Literarni nokturno 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi) – Literarni nokturno: Jože Snoj: Janez Krstnik

Ponedeljek, 18. marec
Literarni nokturno 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi) – Madame de La Fayette: Kneginja Klevska

Torek, 19. marec
Literarni večer 21.00 (Ars) – Drago Jančar: Veliki briljantni valček Literarni nokturno 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi) – Anja Štefan: Imam zelene čeveljčke

Sreda, 20. marec
Literarni nokturno 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi) – Abdellatif Laâbi: Male stvari

Četrtek, 21. marec
Literarni nokturno 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi) – Maruša Krese: Yorkshire torba

Petek, 22. marec
Literarni nokturno 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi) – Joel Stickley: Kako res dobro pisati slabo?

Sobota, 23. marec
Izbrana proza 18.00 (Ars) – Kobo Abe: Ženska s pečin
Literarni nokturno 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi) – Paul Verlaine: Romance brez besed